Prvo soočenje so predsedniki strank na TV Slovenija prestali 1. septembra. Foto: MMC RTV SLO
Prvo soočenje so predsedniki strank na TV Slovenija prestali 1. septembra. Foto: MMC RTV SLO
Zmago Jelinčič
Zmagu Jelinčiču se zdi najprej potrebno spremeniti prometni zakon z nižjimi kaznimi, potrebna je sprememba delovne zakonodaje z nagrajevanjem dobrih delavcev in ukinitev socialne podpore za lenobe, Foto: MMC RTV SLO
Bojan Šrot
Bojan Šrot je za izenačitev kmečkih upokojencev s preostalimi ter spremembo poslovnika DZ-ja tako, da se lahko v njem spet razpravlja. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor
Borut Pahor je med ukrepi izpostavil ponovno uvedbo stanovanjske olajšave in pripravo zakona o javnih zavodih ter sprejem zakona o centralnih naročilih za javna naročanja. Foto: MMC RTV SLO
Gregor Golobič
Gregor Golobič se zavzema za višje minimalne plače, boljše pogoje za pridobitev stanovanj za mlade in sprejem zakona o finančni policiji. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša
Janez Janša zagovarja oblikovanje široke in razvojno naravnane koalicije in takojšnje znižanje odvetniških tarif po modelu notarskih. Foto: MMC RTV SLO
Sašo Peče
Sašo Peče se zavzema za povišanje vseh plač in usklajevanje pokojnin, prekinitev vseh nabav orožja, ukinitev dohodnine ter zmanjšanje državnih izdatkov. Foto: MMC RTV SLO
Karl Erjavec
Karl Erjavec je za prenos deležev Kada na ZPIZ in določitev košarice zdravstvenih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Foto: MMC RTV SLO
Katarina Kresal
Katarina Kresal zagovarja umik države iz gospodarstva ter ustanovitev sklada, kamor se bo stekal denar iz prodaje državnih podjetij za pokojnine. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Bajuk je za povišanje splošne olajšave za srednji sloj, za znižanje javne porabe, povečanje podpore družinam, in hitreje izvesti projekt dostopa do spleta.
Andrej Bajuk Foto: MMC RTV SLO
Zadnjo predvolilno oddajo je vodila Rosvita Pesek.
Rosvita Pesek Foto: MMC RTV SLO

Svoja mnenja so še zadnjič predstavlili predsednik SDS-a Janez Janša, predsednik SD-ja Borut Pahor, predsednica LDS-a Katarina Kresal, predsednik NSi-ja Andrej Bajuk, predsednik SLS-a Bojan Šrot, predsednik Zaresa Gregor Golobič, predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, predsednik SNS-a Zmago Jelinčič in predsednik Lipe Sašo Peče.

Če boste sestavni del zmagovite koalicije, katerih je prvih pet ukrepov?
Erjavec meni, da je potrebno spremeniti usklajevanje pokojnin s plačami, zagotoviti povišanje olajšav, prenos deležev Kada na ZPIZ, določitev košarice zdravstvenih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in sprejem vojne zakonodaje, tako da se ne spreminjajo vrednote NOB-a.

Golobič meni, da teh nihče ne more narediti sam, vendar je to stvar usklajevanja. Zavzemajo se za višje minimalne plače, boljše pogoje za pridobitev stanovanj za mlade, spremembo zakona o volilni kampanji in sprejem zakona o finančni policiji.

Janša zagovarja oblikovanje široke in razvojno naravnane koalicije, sprejem ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, sprejem nacionalnega programa proti podnebnim spremembam, okrepitev boja proti gospodarskemu kriminalu in takojšnje znižanje odvetniških tarif po modelu notarskih.

Jelinčiču se zdi najprej potrebno spremeniti prometni zakon z nižjimi kaznimi, potrebna je sprememba delovne zakonodaje z nagrajevanjem dobrih delavcev in ukinitev socialne podpore za lenobe, prepovedati posrednike pri javnih naročilih, kadilski zakon pa je treba spremeniti po nemškem vzoru.

Bajuk je za povišanje splošne olajšave za srednji sloj, za znižanje javne porabe, povečanje podpore družinam, želi omogočiti dostop do stanovanja mladim in hitreje izvesti projekt dostopa do spleta.

Šrot zagovarja spremembo imenovanja generalnega direktorja policije in generalnega tožilca tako, da bi morala biti oba izvoljena z dvotretjinsko večino državnega zbora, izenačitev kmečkih upokojencev s preostalimi ter spremembo poslovnika DZ-ja tako, da se lahko v njem spet razpravlja.

Peče se zavzema za povišanje vseh plač in usklajevanje pokojnin, prekinitev vseh nabav orožja, ukinitev dohodnine in dvig nedavčnih virov z udeležbo na dobičkih in ustanovitev posebne policije ter zmanjšanje državnih izdatkov.

Pahor je med ukrepi izpostavil ponovno uvedbo stanovanjske olajšave, ureditev niza prioritet za nižanje inflacije, ureditev sodniških plač in plač medicinskih sester, pripravo zakona o javnih zavodih ter sprejem zakona o centralnih naročilih za javna naročanja.

K. Kresal zagovarja umik države iz gospodarstva, spremembo zakona o medijih z družbeno odgovornostjo lastnikov in spremembo zakona o RTV-ju ter ustanovitev sklada, kamor se bo stekal denar iz prodaje državnih podjetij za pokojnine.

Komu in kako prodati državne deleže?
Prvak Zaresa je za to, da se politika neha sama ukvarjati s temi ukrepi. Zavzemajo se za prodajo podjetij na javni dražbi do 49 %, v naslednjem koraku pa država ne sme presegati 25-odstotnega deleža.

Predsednik SDS-a in premier je dejal, da so vlečni konji slovenskega podjetja mala podjetja. Pri velikih podjetjih pa je treba ločiti med strateškim lastništvom in upravljanjem. Dejal je tudi, da država ne more biti dober lastnik 100 podjetij, temveč veliko manj, zaradi česar so tudi prodali veliko državnih deležev v tem mandatu.

Prvi mož SNS-a meni, da je treba delež prodati najboljšemu ponudniku, vendar je v strateških podjetjih (železnice, banke, zavarovalnice) nujno zadržati večji delež.

Edina predsednica stranke pa meni, da je v ključnih podjetjih treba obržati 25 % in en glas.

Prvak SD-ja je naklonjen zamisli, da bi aktivne delnice spremenili v preferenčne. Pri infrastrukturi, npr. pri železnicah, je treba dobiti strateške partnerje. Finančni sektor pa naj ostane v državni lasti. Zavzema se tudi za umik države iz nadzornih svetov.

Predsednik Lipe pa meni, da je treba obržati podjetja javnega značaja (komunala, elektrika) v 100-odstotni državni lasti. Država naj bi bila tudi slab upravljavec, zato je treba spremeniti udeležbo nadzornih svetov pri dobičku. Ne strinja se, da je rešitev v 25 %, saj ne omogoča vpliva na cenovno politiko, kar je najpomembneje.

Predsednik SLS-a pa se ne strinja s prodajo državnih deležov, tudi s prodajo deležev Kada in Soda, pri čemer naj se premoženje Kada prenese v pokojninsko blagajno. Prav tako meni, da ni država slab gospodar, temveč upravniki določenih podjetij.

Tudi prvak DeSUS-a meni, da država ne sme izgubiti strateških podjetij. Kupnina drugih podjetij naj se nameni za pokojninsko blagajno.

Za obdržanje v državni lasti 25 % in ene delnice v strateških podjetjih (NKBM, NLB), v določenih podjetjih pa obdržati večino, pa se zavzema predsednik NSi-ja. Poleg tega naj se deleži prodajo domačim kupcem, ki morajo deleže obdržati. Zunaj vprašanja pa se mu zdi prodaja infrastrukture, npr. železnic.

Ali ste za uvebo finančne policije?
Golobič je naklonjen prestrukturiranju določenih kadrov iz različnih enot v finančno policijo, tako da bi organ lahko nadziral tudi vsakovrstno vladajočo garnituro. Eno izmed glavnih področij pa bi bil tudi nadzor financiranja političnih strank.

Kresalova je bila zadržana do predloga, saj naj bi bila dovolj že organizacija posebnih oddelkov znotraj policije, lahko pa jih bodo o nasprotnem prepričali kolegi iz Zaresa.

Tudi Pahor še ni odločen glede tega, saj že pri sedanjih obstajajo primerne institucije. Prav tako Bajuk ni popolnoma prepričan, vendar se mu zdi v redu, če bi imeli tak organ.

Erjavec bi podprl finančno policijo, kjer je bistveno, da bi tak organ imel pooblastilo za vpogled v finančne transakcije. Janša se tudi strinja, da rabimo neko svežo institucijo, tudi s kadri iz tujine.

Jelinčiču se zdi potrebna ustanovitev, in to s pravnimi strokovnjaki, gospodarske strokovnjake pa bi uvozili iz tujine, pri čemer morajo imeti velika pooblastila. Tak organ pa bi preiskoval tudi na primer dvajsetletnika, ki se nekega dne pripelje z dragim mercedesom.

Tudi Šrot podpira ustanovitev takega organa, vendar je treba zagotoviti denar za tak visokokakovostni kader. Pri tem pa je potrebno, da morajo biti osebe objektivne, tako da lahko preiskujejo tudi tiste, ki so jih postavili.

Ali je treba spreminjati protikadilski zakon in zakon o varnosti v cestnem prometu?Jelinčič se zavzema za spremembo protikadilskega zakona po vzoru nemškega zakona, tako da bi v prostoru, manjšim od 60 kvadratnih metrov brez strežbe hrane, lahko kadili. Zagovarja pravico izbire. Kazni v prometu pa bi zmanjšal.

Peče se je z Jelinčičem strinjal, spomnil pa je tudi, da so v Lipi predlagali dopolnilo zakona, po katerem bi se v prostorih, manjših od 100 kvadratnih metrov, lastniki odločali, ali bo lokal kadilski ali ne.

Janša ne namerava spreminjati protikadilskega zakona, ki so ga težko sprejeli. To je zanj zakon, ki ščiti pravico do zdravega okolja. Glede cestnega zakona morajo šele videti, kakšne so posledice. Ne nasprotujejo pa uvedbi brezplačne šole varne vožnje.

Tako Golobič, Erjavec, Bajuk in Šrot podpirajo protikadilski zakon, realizacija cestnega zakona pa je v izvedbi. Erjavec je tako opomnil, da policisti po navadi stojijo na neprimernih lokacijah, Šrot pa meni, da je treba več delati na preventivi.

Pahor ne bi spreminjal nobenega zakona in se mu zdita oba v redu.

Zakaj smo imeli afero Patria in komu je koristila?
Pahor je dejal, da ne zaradi njih in ne v njihovem interesu, ker bi se SD-ju bilo primerneje, če se ne bi odločali zoper, ampak za določene programe.

Peče meni, da je bila vsiljena, dobro pa je bilo, da smo spoznali, kakšni posli se dogajajo v Sloveniji.

Zakaj smo imeli afero Patria, je Šrot odgovoril, da se bo to pokazalo še veliko po volitvah, vendar o predvolilnih temah so se odločali novinarji. Afera Patria se je za Kresalovo rodila februarja 2007, ko je policija dobila avstrijsko depešo, na katero se niso odzvali.

Afero so za Jelinčiča zakuhali tisti, ki so mislili, da lahko nadaljujejo orožarske posle še naprej, kot so to storili že z valuki 6 X 6. Janša meni, da je bila afera napovedana že konec avgusta, ko je SDS prevzel vodstvo v javnomnenjskih raziskavah, in je bila namenjena temu, da se nismo ukvarjali s programi.

Golobič je dejal, da je vprašanje, ali je ta afera slaba novica. Gre pa še za en primer odpadanja ometa. Erjavec je še enkrat poudaril, da je šlo pri patriah za najbolj transparenten orožarski posel.

B. K.