Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop

V začetku 70. let prejšnjega stoletja je po New Yorku obstajalo več didžejev, vsak je obdeloval svojo četrt. Upor proti tradicionalnim zabavam je bilo to, da si imel ti svojo glasbo, pripoveduje Jizah, sicer dober poznavalec hiphopa. “Pred 50 leti je v Bronxu DJ Kool Herc pripravil še enega od svojih žurov. Obiskalo ga je veliko ljudi, o njem se je veliko govorilo – čeprav leta 1973 ni nihče govoril, da je to rojstvo hiphopa. To ločnico so postavili pozneje,” dodaja Jizah. Glede definicije hiphopa pa Borka pravi, da ima vsak svojo, ker je vsak na drugačen način prišel v stik s kulturo hiphopa. A neka osnova vendarle obstaja, to je beat. Po navadi je sestavljen iz bobnov in semplov, pojasnjuje Borka in dodaja, da so se že zelo zgodaj postavile forme, ki držijo še danes: “Vsak posameznik dojema hiphop na svoj način, odvisno od lastnega stika s to kulturo. Beat pa je osnova hiphopa.”

Ambro trdi, da so ob uspehu pesmi Rapper’s Delight založniki začeli verjeti v fenomen hiphopa, čeprav pred tem niso verjeli v njegovo vzdržljivost: "Ob uspehu komada Rapper’s Delight, ki velja za prvo hiphopersko pesem na glasbenih lestvicah, so založniki začeli verjeti v ta fenomen. Marsikdo od uveljavljenih glasbenikov, producentov in založnikov pred tem ni verjel, da se bo stvar obdržala."

Ženska je globalizirala hiphop

Hiphop je izhajal iz mešanja različnih glasbenih vplivov, kot so latino, funk in soul. Borka poudarja, da gre za muziko, ustvarjeno iz drugih muzik: “Glavne zvezde so bile DJ-ji, ne MC-ji. Mešali so vse od latina, funka do soula. Hiphop je bil pristop k nečemu, ne nekaj narejenega. Nastal pa je problem, kako to zapakirati. Imel si mestne “hustlerje”, nekateri od njih so se preizkusili tudi v založništvu. Ena od njih je bila Sylvia Robinson. Njej je uspel veliki met s Sugarhill Gang.”

Jizah meni, da je hiphop edina glasba, ki jo je na področju velikega založništva začela ženska: “Sylvia Robinson je bila korak pred drugimi. Navsezadnje je ženska globalizirala hiphop. To je bila Debbie Harry iz zasedbe Blondie, ki je prišla v New York in priredila raperski šov.”

Slog je prvi aksiom hiphopa

Raperji so bili zmeraj drugačni. Prvi so bili, ki so delali znamke. Oni so se prepoznali po drugačnih, bolj širokih oblekah, puhovkah. Imeli so svojo modno estetiko, je prepričan Jizah. Borka dodaja, da je slog prvi aksiom hiphopa. Ne glede na to, ali rišeš grafite ali b-boyaš ali repaš. Slog je pomemben tako glede videza kot za to, kar počneš.

Prvi domači raperji so bili Neca Falk, Tomaž Domicelj in Jani Kovačič, ampak …

To ni imelo zveze s hiphopom, je prepričan Mare Godnjavec - Jizah: ko govorimo o hiphopu, je to bodisi KUD Koseski, potem pa smo že pri projektih, kjer je bil zraven Ali En. Klemen je resda repal hkrati kot Ali En, ki je izdal prvi slovenski hiphoperski album. Moj prvi slovenski rap je bil kaseta Klemna Klemna, to je bilo v času, ko še ni bilo Leve scene, on je po K4 hodil s kasetami in jih delil.

Ko sem videl Klemna, je bilo pa f*k … V Ljubljani so ljudje, ki to čisto resno jemljejo in se resno grejo. Za vso mojo generacijo je bil to velik preboj, pripoveduje Miha Blažič - N’toko o prvem stiku z glasbo Klemna Klemna. Miha Blažič meni, da je bil hiphop že s svojim obstojem vedno družbena kritika, ker se je skupina ljudi, ki sicer ni imela svojega lastnega prostora v medijih in svojega lastnega glasu v mainstreamu, vseeno izražala in govorila o tem, kaj doživlja. Bistveno bolj me zanima hiphop, ki opisuje realnost in razmišljanja in doživljanja ljudi, kot pa družbena kritika na prvo žogo.

"Pred projektom 5’00” Of Fame in po njem smo ugotovili, da vsa Slovenija repa. Založniško pa smo bili res slabi. Blazno malo se je izdajalo," še dodaja Borja Močnik.

Ambro: "Če smo s hiphopom dejansko 20 let v zaostanku, smo v določenem obdobju, ko bi se stvar morala kultivirati na založniški ravni, zaostajali. Ogromno glasbe, ki jo omenjamo v podkastu, je samo v demo obliki."

Trenutno ni imen, ki bi prodrla

"Če govorimo o celi regiji ali konkretno Sloveniji, mi ni jasno, kaj se dogaja. Definitivno ni imen, ki bi prodrla, ki bi imela obiskane koncerte, ki bi imela aktualne ali prelomne založniške podvige. Mislim, da je to čas čudnega vakuuma, ki že nekaj časa traja," pripoveduje Borka.

"Dogaja se veliko, ampak nič oprijemljivega. To pomeni, da imaš koncerte, da si na partijih. Zanimiva hiphop trivia: v 30. letih se še ni zgodilo, da nobena raperska plata ni bila prva. 30 let zgodovine se v rapu ni nič zgodilo. Še pred tremi leti, ko je bil mehurček kloniranih raperjev, je bilo pol ameriške glasbene lestvice njihove. V prvi polovici leta 2023 se to ni zgodilo nikomur," še dodaja Jizah.

Ambro: "Pri nas malo zamujamo, zato trap še ni ugasnil, še vedno so traperski partiji žmohtni za mularijo do 22 let. Imamo še leto, dve, če bodo ti glasbeniki sploh še ustvarjali in uspeli proizvesti nekaj žametnega in vsaj kolikor toliko trajnega."

Da gre pri hiphopu za svetovno dominanten žanr, pa je prepričan Peter Kadin iz založniškega in distribucijskega podjetja Empire, ki se osredinja predvsem na hiphop: "Zagotovo gre za enega najpopularnejših žanrov na svetu; rekel bi, da je na tem položaju že skoraj 20 let. Statistični podatki so ga okronali za takega pred petimi leti. Vendar sem mnenja, da to traja dlje, saj so ga oboževalci konzumirali in odkrivali brezplačno, takrat še ni bil plačljiv. Glasbeniki so izdali brezplačne kompilacije, poslušalci pa so tako zakonito kot nezakonito prenašali glasbo s spleta. Trenutno ima hiphop pred sabo nekaj izzivov. Žal smo zaradi nasilja, težav z duševnim zdravjem in drog izgubili veliko vzhajajočih zvezd, zato se sprašujem, kako bo zvenela nova generacija. Veselim se je, saj ustvarjanje, snemanje in izdajanje glasbe še nikoli ni bilo tako dostopno, to pa omogoča graditev baze oboževalcev. Vendar pa trenutno na obzorju ne vidim znanih imen, ki bi lahko postala svetovne ikone."

Zavest o pomembnosti hiphopa se še vedno širi, tudi v njegovem rojstnem kraju Bronxu. Tam stoji začasni muzej hiphopa, prihodnje leto bo dobil svoje mesto v novi zgradbi z razstavnim prostorom. Po trenutnem razstavišču nas v podkastu popelje kustos in vodnik Kylerr Bucano: "Drugo leto se bo odprl muzej Universal hip hop. V njem bomo slavili vsa obdobja hiphopa. Poudariti moram, da brez skupnosti ta muzej ne bi obstajal. Vse se vrti okoli skupnosti. Tako kot nekoč uporabljamo platformo hiphopa, da širimo ozaveščenost in pomagamo skupnostim, ki to potrebujejo. Želimo jim stati ob strani, jih opolnomočiti, da bi postale še boljše in bolj povezane. Želimo predstaviti pravo esenco hiphopa, ki je mir, ljubezen in zabava. Upam, da bodo obiskovalci to spoznali in sporočilo prenesli v svoj kraj, v katerem bodo spodbudili pozitivne spremembe."