Najprej je prišel grammy za najboljšo dance skladbo skupaj s skupino Clean Bandit, nato pa je Angležinja začela osvajati britanske lestvice z lastnimi skladbami, kot sta Right Here in Hold My Hand. Ta je bil le napoved za prvenec I Cry When I Laugh, ki so ga na Daily Mailu označili za "album o razhodu, ki pričara na ustnice nasmešek".

Po sodelovanju s Clean Banditom je poleti - namesto da bi hodila z njimi po festivalskih odrih - nizala single drugega za drugim na vrhove lestvic. 26-letnica iz Londona je v desetih letih naredila velik preskok, potem ko je svojo srečo kot 15-letnica iskala v glasbenem šovu X Factor (to je bilo obdobje Leone Lewis). Toda producenti šova so jo zavrnili, saj se je vmes sprla z njimi.

Zaposlila se je v frizerskem salonu in tam delala, dokler ni sklenila pogodbe z založbo. Še lansko poletje je pela po manjših britanskih klubih, danes pa lahko reče, da je bila zavrnitev na X Factorju ena izmed najboljših stvari, ki so se ji lahko zgodile.

Namesto da bi se zapisala pomehkuženim baladam, je začela raziskovati plesno glasbo in izpilila svojo ustvarjalno žilico. Toda kljub izidu prvenca se ni vse izšlo po njenih načrtih, saj je kmalu za tem morala na operacijo glasilk (podobno, kot jo je prestal Sam Smith). Zaradi tega je izpustila kar nekaj pomembnih nastopov poleti, toda po okrevanju se je znova vrnila na odre.

"Za ženske je precej težje v glasbeni industriji," je dejala v nedavnem pogovoru za Radio Times. "Industrija te zagotovo naredi manj samozavestnega. In verjetno sem ena izmed najmanj samozavestnih oseb, ki ste jih kadar koli spoznali," je še dodala pevka.