Žito s svojim kranjskim burekom združuje oba svetova - Balkan in Podalpje. Foto: MMC RTV SLO
Žito s svojim kranjskim burekom združuje oba svetova - Balkan in Podalpje. Foto: MMC RTV SLO
Burek je postal priljubljen, ker je poceni, dostopen ob vseh urah in - slasten. Foto: BoBo

"Burek je masten, ultramasten, velik", je naslov članka v hrvaški znanstveni reviji Etnološka tribuna, v katerem skuša Mlekuž s SAZU-jevega Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije dati odgovor na vprašanje, kaj slovenske srednješolce tako privlači na bureku, da ga navzlic nerazumevanju lastnih staršev in domačega kulturnega esteblišmenta včasih postavljajo pred vse priznane vrednote?
Vprašanje je zanimivo predvsem zato, ker gre za orientalski kulturni element, ki je bil izredno toplo sprejet v Sloveniji, ki pripada alpskemu kulturnemu območju. A burek, ki je prišel sem z valom priseljencev iz nekdanje skupne države, prvi odjemalci pa so bili zlasti južnjaški vojaki, je postal v Ljubljani tako nepogrešljiv, da "tega plebejskega, cenenega, mastnega podleža" zdaj kot kulinarično specialiteto naše prestolnice priporoča tudi Lonely Planet - prav s temi besedami.
Burek.si
Mlekuž je ljubljansko "burek subkulturo" več let raziskoval in preučeval ter objavil knjigo Burek.si?! Koncepti/recepti, za katero je terensko delo opravljal v slovenski diaspori v Argentini, med slovensko-govorečim prebivalstvom Furlanije Julijske-Krajine in na spletnih straneh, v časopisju, na slovenskih ulicah, v slengu srednješolcev in še kje, kjer je odkrival večkontekstualnost in večpomenskost bureka.
Jutarnji list ne pozabi omeniti, da izdaja stripa "druge Evrope", tiste med Albanijo, Ukrajino, Litvo in Slovenijo, nosi naslov Stripburek. In da srednješolski ljubitelji bureka v opevanju tega celo parafrazirajo stihe Franceta Prešerna: "Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, / al boljše od mesn'ga bilo ni nobene." Mlekuž je že v svoji disertaciji za podiplomski študij (2008) na Univerzi v Novi Gorici raziskoval, kako zelo je burek vpleten v sodobno kulturo ljubljanskih srednješolcev, ki mu pišejo pesmi, poimenujejo po njem domene (burek@mesni) in uporabljajo fraze, kot je "Nimaš za burek". In, da, Ali Enova oda sirnemu in mesnemu bureku tudi dve desetletji pozneje še živi.
Čim bolj masten, tem boljši
(Ljubljanski) ljubitelji bureka med vrlinami te testene polnjene jedi na prvem mestu izpostavljajo mastnost. Čim bolj masten je, tem boljši je. Verjetno se tudi zato kot poper suhi (slovenski) bureki iz Žita ali kake druge pekarne med mladimi niso nikdar tako "prijeli" kot tisti "od Šiptarja na Miklošičevi", iz katerega se vse cedi.
Kar je, seveda, v popolnem nasprotju s propagando zdravega življenja, ki je prav maščobe razglasila za Ahilovo peto bureka, s tem pa "sprožila pogrom z inkvizicijo in lovom na čarovnice", razlaga Mlekuž.
A mladi odjemalci tudi z mastnim burekom niso zadovoljni, ampak iščejo - ultramasten burek, ker je samo tak "pravi". "Ko dobiš burek, ki ga vidiš skozi papir, vnaprej veš, da bo dober," razlaga, kakšen je kakovosten burek dijak Škofijske gimnazije A. J. Njegov kolega iz gimnazije Bežigrad, J. V., pa pravi, da je "definicija bureka, da mora biti masten". Mlekuž celo piše, da v prodajalni burekov v bližini ene izmed gimnazij "kakovost" ohranjajo tako, da si zaposleni čim manjkrat umijejo roke, saj bo tako burek lepo masten, menijo.
Upor proti amerikanizaciji?
"Nedvomno gre za odpor do 'amerikanizacije' in 'mcdonaldizacije', torej za nasprotovanje standardizirani, racionalizirani, hegemonski ameriški kulturi, za beg pred dominantno družinsko strukturo prehranjevanja in za beg pred avtoriteto odraslih," piše Mlekuž. Hkrati pa gre tudi za nesprejemanje jugofobije, balkanofobije in drugih nacionalističnih pojavov, kar se kaže v razpravah, komentarjih in izjavah na številnih spletnih straneh in forumih, pa tudi v grafitih, kot so "Burek bi, džamije pa ne, a??. O tem je sicer v svojem diplomskem delu Pomeni bureka v Sloveniji (2010) več pisala Bojana Rudovič Žvanut.
A vsa ta razprava je po Mlekuževem mnenju zgolj privesek pompoznega sloga subkulturne komunikacije, ki usmerja pozornost nase, tako da premeša, obrne in ruši dominantne pomene. "Uporništvo" bi morali tako pri mladih burekfilih najverjetneje postaviti v narekovaje, odgovor o tem srednješolskem prisvajanju bureka pa da je treba iskati v dostopnosti (odprto 24 ur na dan), nasitnosti, nizki ceni in popularnosti bureka. Šele potem pridejo na vrsto razprave o zdravem življenju in upor proti temu, ki vso to burekmanijo samo še dodatno začinjajo, sklene Mlekuž.
"Zaščitimo, preden ga zaščitijo Slovenci"
Morda so za nas bolj od besedila samega zanimivi komentarji pod člankom, ki so ga objavili tako hrvaški kot tudi srbski mediji. "Glejmo na to takole: glede na to, da ima večina mladih Slovencev bosanske korenine, ali je čudno, da je burek pri njih hit?" se sprašuje eden od komentatorjev. Podobnih je bilo več: "Ko pa so slovenski srednješolci Bosanci, normalno, da imajo radi burek!"
Spet druga skupina pa je zavila v drugo smer. "Zdaj bo pa še burek slovenski. haha." In: "Zaščitimo burek, da ga ne bodo Slovenci prej! Hitro!"
Žito je s svojim kranjskim burekom z zeljem, skuto in koščki kranjske klobase, v katerega zapiči še slovensko zastavico, že nevarno zavilo v to smer ...