Anketo je med tujimi turisti iz 89 držav od pomladi 2019 do začetka leta 2020 opravil državni statistični urad (Surs), družba Valicon pa je za Slovensko turistično organizacijo (STO) analizirala in danes spletno predstavila rezultate.
Ti se torej nanašajo na obdobje pred epidemijo covida-19, a je Matjaž Robinšak iz Valicona prepričan, da se lahko uporabijo pri načrtovanju in razvoju slovenske turistične ponudbe v prihodnje.
Gosti pogosto kombinirajo Slovenijo z drugimi državami
Izsledki ankete, ki je bila sicer večinoma opravljena med hotelskimi gosti, so pokazali, da je 45 odstotkov anketiranih turistov v Sloveniji dopustovalo z zakoncem oz. partnerjem, 21 odstotkov jih je pripotovalo z družino, 15 odstotkov samih, 11 odstotkov pa s prijatelji. "Mislim, da družinski segment ostaja malo neizkoriščen," je dejal Robinšak. Vprašamo se lahko, kako prilagoditi ponudbo družinam, saj je ta precej sorodna s tem, kar Slovenija že ima, je menil.
Skupno 43 odstotkov gostov je v istem potovanju obiskalo še druge države, od skupaj slabih 10 dni dolgega potovanja pa so v Sloveniji preživeli dobrih pet dni. "Naši gosti zelo pogosto kombinirajo Slovenijo z drugimi državami – Hrvaško, Avstrijo in Italijo," je povedal strokovnjak. Najdaljši del poti jih je 55 odstotkov opravilo z avtomobilom ali kombijem, 32 odstotkov pa z letalom. Med letališči so izstopala ljubljansko (38 odstotkov), beneško (17 odstotkov), zagrebško (14 odstotkov) in dunajsko (osem odstotkov).
Štirje tipi in preseganje pričakovanj
Med razlogi za obisk Slovenije je Valicon 42 odstotkov turistov uvrstil v segment t. i. družbenikov, torej ljudi, ki jih zanima aktivno preživljanje časa z družino, prijatelji ali sorodniki. 27 odstotkov jih sodi v segment raziskovalcev, ki jih zanimajo kulturne znamenitosti, kulinarika in razvajanje. 14 odstotkov je t. i. muz, ki jim je prvi cilj obiska skrb za zdravje, sprostitev in počitek. 12 odstotkov je bilo poslovnih gostov.
Slovenija je izpolnila pričakovanja 51 odstotkov gostov, presegla pa je pričakovanja 48 odstotkov turistov. Le odstotek jih je navedel, da je ponudba pod pričakovanji. "Na splošno puščamo pozitiven vtis, saj smo vsaj dosegli ali presegli pričakovanja. Pozitivna izkušnja obstaja, to je za Slovenijo ključno in jo je treba držati na nivoju. Slovenski turistični delavci se bodo morali potruditi za vsakega gosta in pustiti vtis," je dejal Robinšak.
Najboljši vtis sicer Slovenija naredi z naravnim okoljem, osebno varnostjo in možnostjo za počitek in sprostitev. Precej dobro je tudi umeščena glede cen, ki so lahko v primerjavi s številnimi preostalimi evropskimi državami še vedno nekoliko nižje, je spomnil Robinšak.
Pozitiven vtis se kaže tudi v tem, da je 45 odstotkov anketiranih turistov Slovenijo obiskalo že kdaj prej, 30 odstotkov se jih je celo vrnilo na isti kraj. 28 odstotkov gostov je v Sloveniji rednih in se stalno vračajo. Pri tem je Robinšak, ob siceršnjem pomenu komunikacije in turističnih paketov, poudaril, da so v skladu z anketo osebne izkušnje in priporočila sorodnikov ali prijateljev še vedno najpomembnejši vir informacij.
Kje so zapravljivci Belgijci, Francozi in Britanci?
Znan je sicer podatek, da Slovenijo obiskuje največ italijanskih, nemških in avstrijskih turistov. Med bližnjimi, avstrijskimi in italijanskimi, turisti je 72 oz. 70 odstotkov takih, ki so Slovenijo že obiskali prej, v dobri polovici primerov se vračajo celo na isti kraj. Med nemškimi turisti, pri katerih potovanje v Slovenijo vseeno zahteva več načrtovanja, je povratnikov v državo dobra polovica. "Na ključnih trgih imamo zelo velik delež povratnikov, kar je dober podatek," je poudaril Robinšak.
Pri izdatkih teh turistov je strokovnjak pojasnil, da Italijani na dan povprečno porabijo 76 evrov, Avstrijci 52 evrov, Nemci, ki so pogosto gostje kampov, pa 42 evrov. Za italijanske goste ob tem še vedno pomembno ponudbo predstavlja ponudba iger na srečo, medtem ko so pri avstrijskih in nemških gostih na prvem mestu pri izdatkih hrana oz. lokali. Pri vseh treh ključnih trgih je Robinšak opozoril na relativno nizke izdatke za kulturo oz. razvedrilo, za šport in rekreacijo ter za organizirane izlete in dodatne vozovnice. Tu se torej kažejo nove priložnosti.
Med državami je Robinšak navedel potencial nekaterih še neizkoriščenih trgov, kot so Belgija, Francija in Velika Britanija, saj gostje s teh trgov nadpovprečno trošijo, v Sloveniji pa jih je relativno malo. "A s samimi posteljami ne bomo povečali vrednosti gosta," je poudaril in opozoril na pomen prodaje za turiste pomembnih doživetij.
Verjetno ne bomo Ibiza ali Zrće
Gostje v Sloveniji namreč hvalijo naravo, varnost in možnost sprostitve. Manjkata pa jim možnost zabave in ponudba kulturnih prireditev, dodatno bi Slovenija lahko razvijala ponudbo za družine. "Zagotovo je treba biti strateški – če smo destinacija, ki primarno temelji na parih in si želi družine, verjetno ne bomo Ibiza ali Zrće," je ponazoril Robinšak.
Porabo bi po njegovem mnenju lahko večali z dejavnostmi, kot so ekstremni športi, športne dejavnosti za ljubitelje in družino. "Te dejavnosti bi šle v smeri zelene zgodbe, ki jo Slovenija že ima," je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje