Vse pogostejša cvetenja jezera in druge težave, povezane z onesnaževanjem okolja, so dale Blejcem misliti in jih usmerile v vedno bolj trajnostne oblike turizma. V njih pa ni prostora za velike večtisočglave prireditve tik ob jezeru, ki nevzdržno obremenjujejo naravo, pravi zelena koordinatorica Bleda v Zeleni shemi slovenskega turizma Romana Purkart.

"Velike prireditve ne spadajo neposredno ob jezero. Jezerska promenada in ves krog okoli jezera bi morala biti namenjena sprehodom, uživanju v naravi in uživanju v lepotah, ki se nam ponujajo," meni koordinatorica in poudarja, da večina turistov ne pride na Bled zaradi glasnih koncertov ob jezeru.

Po njenih besedah so strategije razvoja trajnostnega Bleda in blejskega turizma že pred več kot tremi leti govorile o tem, da množične prireditve ob jezero ne spadajo.

"Malce nenavadno je, da na Bledu očitno še vedno obstajajo želje po velikih dogodkih in zabavnih prireditvah, kot da se nismo sposobni ničesar naučiti. Tisti, malce bolj naivni smo namreč pričakovali, da bosta dva velika udarca, ki sta Bled v začetku leta 2020 prizadela skupaj, torej covid-19 in cvetenje jezera, dovolj za streznitev, pa očitno nista," je v javnem zapisu opozorila Romana Purkart.

Poleg tega poudarja, da so takšni dogodki tudi s stališča splošnega boja proti podnebnim spremembam nesprejemljivi. "Zahteve po zabavah, stojnicah in koncertih na promenadi so z okoljskega, varnostnega in zdravstvenega vidika popolnoma zgrešene in brez vsake odgovornosti do prihodnosti."

Purkart priznava, da je treba vedno tehtati med gospodarskimi in okoljskimi vprašanji, a pri njih ne gre za čisto nasprotje, saj je gospodarstvo odvisno od okolja in nasprotno. "Žal ta dva interesa ne gresta vedno z roko v roki. Ne sme prevladati le eden, saj potem drugi umre. Zato moramo najti ravnovesje, ki pa je zelo krhko," je izpostavila in dodala, da so za to potrebni tudi veliki vložki in sprememba miselnosti.

Na občini sicer ne nasprotujejo večjim prireditvam, a ne tik ob jezeru. Tako Blejskih dni, kjer je naenkrat ob jezeru rajalo po več deset tisoč ljudi, ne bo več v taki obliki. "Ne gre več samo za razmišljanja. Strategijo že udejanjamo," je povedala Purkartova. "Blejskih dni v taki obliki in na način, kot so bili, ne bo več," je napovedala. Pripravili jih bodo drugače, o tem pa morajo še razmisliti. Nekatere ideje že imajo. Tako se bodo, denimo, leta 2023 ob 200. obletnici rojstva posebej posvetili švicarskemu zdravilcu Arnoldu Rikliju, ki je bil utemeljitelj klimatskega zdravilišča na Bledu.

"Prireditve so sestavni del turizma in jih gostje pričakujejo, vendar morajo biti usklajene z našo usmeritvijo v trajnostno destinacijo," je dejal tudi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj.

"Seveda ima Bled tradicijo velikih množičnih prireditev, ki so pritegnile številne obiskovalce. Vsaka sprememba, ki se dogaja, polarizira ljudi, zato je še toliko pomembneje, da se o tem pogovarjamo in povemo, zakaj tako delamo," je sklenil Rogelj.