Tisoče žensk so med letoma 1950 in 1989 mučili in zatirali za zidovi srednjeveškega gradu Hoheneck na griču nad saškim mestom Stollberg.

Tisti, ki bi se odločili za ponudbo nemškega podjetja, ki je leta 2003 kupilo grad, bi za 100 evrov na dan postali "pravi" zaporniki. Spali bi v majhnih celicah, kolikor bi lahko, saj bi "pazniki" poskrbeli, da bi jih primanjkovalo spanca, in jedli odvratno hrano.

Idejni oče projekta Michael Heinz je povedal, da imajo ljudje možnost, da preteklost doživijo, namesto da o njej berejo v dolgočasnih zgodovinskih knjigah.

Dodal je, da je to tudi priložnost za prebivalce Stollberga, da sprejmejo zgodovino, saj je bil Hoheneck v času komunizma nekakšna črna luknja, za katero naj ne bi vedel nihče.

Vendar pa nekdanje zapornice obsojajo tržno potezo Heinza. Margot Jann, vodja podporne skupine nekdanjih zapornic, je razložila: "Ženske, ki so bile več let zaprte v Hohenecku, so užaljene. Jasno nam je, da je to le poskus Artemisa, kako na lahek način priti do denarja. Nobenega spoštovanja nimajo."

V pisarni neke človekoljubne organizacije so sprejeli več tisoč jeznih klicev. Strinjajajo se, da je nesprejemljivo spremeniti zapor v hotel.

Mnogo prebivalcev nekdanje Vzhodne Nemčije obsoja poveličevanje hrepenenja po časih pred združitvijo obeh Nemčij, ki ga med drugim še podžigajo filmi, kot je bil Zbogom, Lenin.