Foto: Reuters/Letalski in ladijski promet prispevata h gospodarski rasti, vendar tudi škodljivo vplivata na zdravje ljudi, podnebje in okolje.
Foto: Reuters/Letalski in ladijski promet prispevata h gospodarski rasti, vendar tudi škodljivo vplivata na zdravje ljudi, podnebje in okolje.

Letalski promet ruši rekorde. Na leto pri Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA) naštejejo več kot štiri milijarde poletov. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so lani našteli rekordno število potnikov – 1.812.411 jih je bilo. To je 7,7 odstotka več kot leta 2017. Slovenci po podatkih statističnega urada najpogosteje v tujino potujejo na Hrvaško, sledijo Italija, Grčija in Turčija.

Zaradi vse množičnejših letalskih povezav in tudi poceni poletov so tudi turistični cilji po Evropi in v bolj eksotičnih krajih med Slovenci vse bolj priljubljeni.

Na drugi strani se spopadamo z vse višjimi okoljskimi obremenitvami zaradi povečanja letalskega prometa po svetu.
Zato utegne tudi letenje postati dražje, kot smo navajeni danes.

Nedavna raziskava je pokazala, da okoljski stroški 33 največjih svetovnih letališč stanejo 33 milijard evrov. Ta številka je omenjena v študiji, ki jo je naročila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Podatek je ušel v medije na konferenci IATA v Seulu.

Foto: EPA/Po podatkih Evropske agencije za okolje naj bi se v obdobju 1995–2050 obseg potniškega prometa v EU, vključno z letalskim, predvidoma povečale za približno 70, obseg tovornega pa za 100 odstotkov.
Foto: EPA/Po podatkih Evropske agencije za okolje naj bi se v obdobju 1995–2050 obseg potniškega prometa v EU, vključno z letalskim, predvidoma povečale za približno 70, obseg tovornega pa za 100 odstotkov.

Tako ne moremo nadaljevati
Tako imenovani okoljski stroški pomenijo stroške obremenitve s hrupom, emisijami CO2 in vplivom na podnebne spremembe. »Če sem iskrena, sem mislila, da bo številka nižja. Kdor potuje z letalom plača le stroške infrastrukture, ne pa tudi okoljskih stroškov,« izjavo Bulčeve navaja spletni portal newmobility.

Davek na kerozin?
"Tako ne moremo nadaljevati," še pravi evropska komisarka iz Slovenije in dodaja, da moramo stvari popraviti, in to hitro. Ne izključuje niti davka na kerozin. "To je eden od instrumentov, s katerimi moramo zmanjšati negativni vpliv na okolje. Naslednja komisija se bo odločila o ukrepih," še pravi Bulčeva.

Druga možnost je ekološki davek. Trenutno države niso enotne, saj lahko z denarjem od davka vsaka država stori, kar ji je ljubo.

Evropska infrastruktura brezupno stara
"Prepričani smo, da bo zamud letal vse več," pravi novinar, vpet v dogajanja v letalstvu Luk De Wilde. Lani je skupni čas čakanja v Evropi znašal 19 milijonov minut. Čas, ki ga zapravimo za čakanje na letalo, se je v primerjavi z letom 2017 podvojil. "Direktor IATA za Evropo pričakuje še večje zamude v letošnjem letu", pravi De Wilde.

To je posledica neučinkovitih poti in težav z nadzorom zračnega prometa. »V primerjavi z ZDA ali Azijo je naša infrastruktura brezupno stara,« nadaljuje De Wilde. »Ne samo na letališčih, ampak tudi v zraku. Gre za ponavljajočo se težavo, saj že 35 let vsi prosijo za enoten zračni prostor."

Foto: Reuters/Večje število poletov je delno posledica splošnega trenda v smeri daljših poletov in letal z več sedeži. Večina rasti je posledica povečanja obsega nizkocenovnih prevozov, ki so zvabili potnike proč od tradicionalnih letalskih družb in odprli nove poti ter tako prispevali k rasti sektorja, so zapisali pri Evropske agencije za okolje.
Foto: Reuters/Večje število poletov je delno posledica splošnega trenda v smeri daljših poletov in letal z več sedeži. Večina rasti je posledica povečanja obsega nizkocenovnih prevozov, ki so zvabili potnike proč od tradicionalnih letalskih družb in odprli nove poti ter tako prispevali k rasti sektorja, so zapisali pri Evropske agencije za okolje.

37 ločenih zračnih prostorov
Čeprav Evropska unija teži k enotnosti, pa ima v zraku še vedno 37 ločenih zračnih prostorov. Piloti morajo stalno spreminjati frekvence in se pogovarjati z drugimi ljudmi in drugimi kontrolami zračnega prometa. Evropska komisija želi to poenotiti, vendar države članice o tem nerade slišijo.

"Bojijo se, da bodo izgubile nadzor nad svojim zračnim prostorom," je sklenil De Wilde. Podjetja obvezujejo, da včasih opravijo velike obvoze ali celo odpovejo polete. To povzroča tudi več onesnaženja, 10 odstotkov več glede na podatke IATA. Na koncu spet vse skupaj konča na mizi politikov.

Sodelujte v novi anketi Avtomobilnosti, v kateri vas sprašujemo, katero prevozno sredstvo boste uporabili za letošnji dopust?