Alenka Gotar je za MMC obujala spomine na otroška in mladostniška leta. Pravi, da je pela, še preden je govorila, in da ima že od nekdaj močan glas: "Ko sem se rodila - to je resnična zgodba -, sem se tako na glas zadrla, da so se zdravniki zasmejali: 'Tale bo pa operna pevka.' Ko sem pela v otroškem opernem zborčku v ljubljanski Operi, pa sem se kljub posmehu vseh vrstnikov odločila, da bom operna pevka."

Otroštvo je preživela na Rodici pri Domžalah. V ulici, kjer je takrat živela, je bilo šest ali sedem otrok približno iste starosti in takrat so bili nerazdružljiva druščina. Igrali so se vse, od iger z žogo do skrivanj, družabnih iger, vozili so se s kolesi, "rabutali" sadje, kdaj so se tudi zravsali in se takoj spet spoprijateljili. "Imeli smo celo vojno z otroki iz sosednjega zaselka, kjer so nam pomagali celo starši. Obmetavali smo se z jabolki, se škropili z vodo ..." je povedala Alenka.

Tudi na počitnice jo vežejo lepi spomini. Večino poletnih dni je s starši preživela na Cresu in Hvaru. "Tam sem spoznala eno mojih najboljših prijateljic Barbaro, ki je zdaj moja vizažistka. To so bila najlepša poletja," pravi pevka.

Več o Alenki lahko izveste v spodnjem intervjuju.

Kakšno glasbo ste poslušali kot mladostnica?
Vedno sem imela rada slovensko in jugoslovansko glasbo, Agropop, Parni Valjak, pa takrat New kids on the block, Kylie Minogue, Madonno ... Sobo so mi krasili plakati, na katerih so bili Miki Šarac in Parni valjk - oboževala sem njihovega klaviaturista. Zanimivo je, kako se v življenju vse obrne, saj zdaj oni zelo spoštujejo mene.

Kdaj ste se resneje začeli ukvarjati z glasbo? Je to kaj vplivalo na šolski uspeh?
Že kot majhna punčka sem hodila v glasbeno šolo, igrala sem kitaro in klavir in bila sem odličnjakinja. Pozneje sem delala dve srednji šoli istočasno, Gimnazijo Poljane in Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Bila sem zelo pridna učenka in dijakinja in moji starši so bili vedno zelo ponosni name, kljub občasnim slabim ocenam pri matematiki in fiziki ... Šolo sem imela vedno zelo rada.

Ste bili v šoli med tistimi 'popularnimi'?
Izstopala sem zato, ker sem pela. Vendar nisem bila nikoli ena izmed tistih, v katero so bili vsi zaljubljeni.

Kakšno je bilo najstniško obdobje?
Obdobje gimnazijskih let je še zdaj za mene najlepše obdobje v življenju. Na Gimnaziji Poljane sem bila v razredu, kjer smo se imeli res radi in smo se imeli res dobro, čudovit razred in čudovit razrednik, profesor Petelinšek. Še danes držimo skupaj. Sicer pa sem v najstniških letih v glavnem trdo, trdo garala v šoli, ko pa sem se zabavala, sem se večinoma s sošolci.

Se kdaj zgrozite ob pogledu na stare fotografije?
Oblačila sem se grozno, pričeska pa je bila dobra.

Kakšni so spomini na prvo ljubezen?
Lepi in naj bodo samo moji.

Ste kdaj storili kaj takega, česar zdaj ne bi ponovili?
Bila sem zelo navihan otrok. Naredila sem ogromno vragolij. Domišljije mi ni manjkalo nikdar, vendar vse to je otroštvo in odraščanje - in to me je izoblikovalo v osebnost, kakršna sem zdaj. Tako dobre kot tudi slabe stvari. Vesela sem, da sem znala ohraniti otroka v sebi tudi do zdaj. Zato ničesar ne obžalujem. Je ne regrette rien ... (Edith Piaf).