Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič

Pandemija novega koronavirusa bi lahko spremenila tudi krajino pisarn. Ker bo več dela od doma, nekateri svetovni arhitekti in industrijski oblikovalci že napovedujejo, da bodo pisarne znova nekoliko manjše oziroma jih bodo nadomestila t. i. vozlišča, sedeži velikih podjetij v 23-nadstropnih stolpnicah pa da bodo stvar preteklosti, kot se je za arhitekturni portal Dezeen izrazila notranja oblikovalka Sevil Peach (biro SevilPeach).

Dubajski studio za notranje oblikovanje Roar tako napoveduje celo spremembo krajine restavracij, ki bi lahko opustile menije, blagajne in bifeje, interierji pa bi bili bolj eskapistični (iz ang. besede escape) in bi vizualno utelešali pobeg manj številnih, a bolj cenjenih gostov. Na obzorju naj bi bil tudi porast odprtih kuhinj v restavraciji, element transparentnosti, ter uporabe antibakterijskih površin in materialov.

Sorodna novica Vse več ljudi bi delalo od doma, tudi v Sloveniji

A če se vrnemo k pisarnam – na MMC-ju smo že pisali o napovedih, da bi pisarne kot posledica epidemije lahko postale neke vrste statusni simbol podjetja, saj bi večina delavcev delala od doma. Zaradi spremembe namembnosti objektov bi lahko postale prostor za druženje, organizacijo konferenc ali raznih dogodkov podjetja. Arhitekt Miha Čebeulj (Arhitektura Miha Čebulj), ki je zasnoval nove prostore podjetja za mobilnost in potovanja Nomago v Ljubljani, sicer ne napoveduje tako dramatičnih sprememb, temveč zgolj prilagoditve, v smislu brezstičnih upravljanj vrat, dvigal in drugih naprav ter uporabo že omenjenih protibakterijskih materialov.

Nove prostore podjetja, ki je po združitvi z zagonskim podjetjem potrebovalo prilagojeno delovno okolje, je iz potrebe po funkcionalnosti in ergonomičnosti prostora oblikoval kot prostorsko lupino, "odprt prostor brez ločenih hodnikov, ki ustreza potrebam dinamičnega podjetja," pravi. Romboidne in polkrožne pisarniške mize se lahko sestavljajo v konfiguracije različnih velikosti in oblik, ki podpirajo različne velike delovne skupine in skupinsko delo. Več v pogovoru:


Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič

Odprti prostor v pisarni se spogleduje s sodobnostjo, odprtostjo, mladostjo, napredkom. A dejstvo je, da so takšni prostori lahko nočna môra za zaposlene, saj jim ne zagotavljajo zasebnosti, tišine, zbranosti, po drugi strani pa je tudi nadzor nad njimi večji, predvsem v smislu pritiskov. S katero mislijo ste postavili zasnovo odprtega prostora?

Prav imate, odprti pisarniški prostor ni za vsakogar. Primeren je za podjetja s kančkom poguma, napredno in ambiciozno ekipo, ki je pripravljena na spremembe in ki odkrito ter učinkovito komunicira. Torej za sproščena, dinamična in produktivna podjetja, kjer se za kreativni dremež ali novo moč ni treba skriti v izolirano pisarno. Taka podjetja rada privabljajo najboljše v svojih panogah in jim želijo omogočiti kar se da prijetno vzdušje, kjer bodo lahko uresničili svoje zmožnosti.

Ko omenjate najboljše v panogah, kako pa je z arhitekturo ali opremo prostora mogoče doseči, da bodo zaposleni tudi zadovoljni na samem delovnem mestu, saj se po navadi stopnja zadovoljstva meri le z višino plače?
Če spremljamo zadnje raziskave o vrednotah na delovnih mestih, postane jasno, da višina plače ni nujno odločilni ali najpomembnejši dejavnik pri izbiri zaposlitve. Talenti in mladi nas učijo, da želijo delati v stimulativnem delovnem okolju. Njihovo dobro počutje in svoboda jim ogromno pomenita. Privlači jih smiselno delo, kjer lahko prispevajo k širšim ciljem in družbenim vrednotam.

Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič

S tem se spreminjajo tudi načini druženja in socialne interakcije v pisarnah. Ne nazadnje na delovnih mestih preživimo velik del svojega življenja. Gensler, vodilni raziskovalni inštitut, ki se ukvarja z razumevanjem povezave med oblikovanjem prostora in uporabniško izkušnjo v pisarnah, ugotavlja, da je z dobro arhitekturo mogoče izboljšati uporabniško izkušnjo in da se dobri arhitekti zavedajo moči kot tudi omejitev dobrega oblikovanja. Se strinjam, ključ je v dobrem ravnovesju.

Kako pa bo izkušnja pandemije vplivala na načrtovanje pisarn v prihodnosti, saj nekateri napovedujejo, da se delo v pisarnah, kot smo ga poznali, končuje?

Načrtovanje pisarn ob novem koronavirusu se usmerja v zagotavljanje večje varnosti, z označevanjem in usmerjanjem dostopa ter premikanja po pisarnah, ki omogoča ustrezno razdaljo med ljudmi. Povečala se bo uporaba senzorjev za brezstično upravljanje vrat, dvigal in drugih naprav. Še pogosteje bodo uporabljeni trpežni materiali, ki omogočajo intenzivno čiščenje in zavirajo širjenje mikrobov. Našteti posegi v pisarne so stroškovno manj zahtevni in s tem pogostejši.

Prilagodljivi odprti pisarniški prostori s premakljivim sistemskim pohištvom, ki omogoča začasno pregrajevanje večjih prostorov v manjše operativne enote, predstavljajo možno strategijo za odziv na spremenjene danosti dela v pisarnah zaradi pandemije ali pa drugih odločilnih razlogov, kot so rast ali krčenje poslovanja. Preurejanje pisarn v zaprte manjše prostore je manj pričakovano, saj poleg visokih stroškov vplivajo na socialno in operativno dimenzijo sodelovanja na delovnem mestu.

Če se vrneva na pisarno, ki ste jo zasnovali, ali ste se sicer pogovarjali tudi z zaposlenimi, česa si želijo, kaj pogrešajo na delovnem mestu?
Preigrali smo več zasnov pisarne in prišli do rešitve, ki materializira tudi vizijo podjetja, združitev dolgoletne izkušenosti z inovativno energijo start-upa, Nomago je namreč nastal z združitvijo več uveljavljenih slovenskih podjetij v novo družbo. Poleg funkcionalnih zahtev smo upoštevali tudi nekatere podrobnejše želje zaposlenih, kot je uporaba določenih tekstur na posameznih delovnih mizah. Tudi po dokončanju projekta se večkrat oglasim v pisarni in prisluhnem komentarjem zaposlenih o možnostih izboljšanja uporabniške izkušnje ali iskrenim pohvalam, da so s prostorom zadovoljni.

Sam prostor je oblikovno prilagojen delu v različnih telesnih držah, saj lahko delamo stoje, naslonjeni ob visok pult, da nas ne boli hrbet. Napol sede, da razbremenimo noge. Ali pa zleknjeni v udobje blazin. Torej v različnih telesnih položajih, ki se v delovnem dnevu spreminjajo, kar pripomore k boljšemu počutju in zadovoljstvu zaposlenih.

Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič

Kot vem, ste posvetili počutju zaposlenih posebno pozornost, kako?
Upoštevali smo dve skrajnosti spektra delovnih procesov: prvo predstavljajo energični skupinski sestanki, drugo pa osredotočeno delo v tišini. Rezultati proučevanja dinamike dela zaposlenih in iskanje udobja se odražajo v oblikovanju dinamične lupine, ki organizira in povezuje prostor v celoto ter omogoča posebno uporabniško izkušnjo. Hkrati pa ustvarja gradient možnosti za vrsto različnih načinov dela med omenjenima skrajnostma – od umirjenih tihih kotičkov govorilnic za telefonske klice, kotičkov za poglobljeno individualno delo, manjših sejnih sob in ločenih pisarn do intenzivnih interakcij v večjih sejnih sobah ter hitrih in sproščenih neuradnih srečanj ob priročnih čajnih kuhinjah.

V projektu smo predvideli 70 delovnih mest in prostor za pričakovano 50-odstotno povečanje delovnih zmogljivosti.

Kako pa je s svetlobo in prezračevanjem, dvema izjemno pomembnima elementoma na delovnem mestu, ki pa ju lahko v odprtem prostoru primanjkuje?
Pisarniško krajino smo oblikovali v obstoječem objektu, kjer nismo posegali v fasado stavbe. Ohranili smo obstoječ sistem prezračevanja, kar je pomenilo nekatere omejitve, ki smo jih morali preseči s kreativnostjo. V odprtem prostoru se z odstranitvijo predelnih sten zagotovi maksimalno prodiranje naravne svetlobe v globino prostora glede na obstoječa okna. Z enakim razlogom smo pri ločenih pisarnah na ustreznih mestih uporabili steklene predelne stene. Z oblikovanjem prostorske lupine smo lokalno optimizirali vpihovanje zraka, da se minimizirajo moteči učinki prezračevanja in zagotovi večje udobje v prostoru.

Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič

Sami ste prostor opisali, kot da bi "potovali vzdolž prostorske lupine, polne drobnih presenečenj, kot da bi uživali pod košatim drevesom na plaži". Bralci s fotografij "teh drobnih presenečenj" sicer ne bodo občutili, kaj konkretno pa pomenijo?
Opisano izhaja iz razumevanja, da ljudje prostor doživljamo s celotnim telesom in ga ne dojemamo zgolj z vizualno dimenzijo. Ergonomsko oblikovane površine vabijo k uporabi prostora v različnih telesnih držah, ki spodbujajo različno psihološko in socialno izkušnjo. Poluradni sestanek projektne ekipe se lahko zgodi na terasastih tribunah v objemu zelenja. Lebdeči dvižni pult recepcije omogoča tajnici krajše poti ob večji delovni površini. Skrita razpoka čajne kuhinje vabi, da se seznanimo z zadnjimi trači. Previsna streha manjše sejne sobe poudari želeno zasebnost.

Sociološka izkušnja pa so lahko tudi rastline, koncept narave pisarni. Razne monstere, drevesa življenja in fikusi pa pogosto postanejo posušeno-zaprašena žalost pisarne, ki je sama sebi odveč. Zakaj ste vnesli rastline na tak način?

Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič

Integralna uporaba zelenja, ki se prepleta po prostoru, poveča značaj posameznih ambientov ter na nevsiljiv način ločuje in organizira poti v prostoru. Rastline pomirjajo in s tem pozitivno vplivajo na počutje. S svojim spreminjanjem v času omogočajo stik z naravno sezonsko časovno dimenzijo ter izboljšujejo mikroklimo in s tem koncentracijo, storilnost in učinkovitost zaposlenih. Kot je samoumeven najem čistilnega servisa za vzdrževanje pisarn se k temu ponekod pridružuje tudi organizirana skrb za rastline v pisarniških prostorih.

Sorodna novica Hiša v Slovenj Gradcu, v kateri bi lahko prespal tudi James Bond

Prijetnost prostora ste zaokrožili z lesenimi panelnimi ploščami na stenah, vašo naklonjenost k temu elementu smo lahko videli tudi v hiši v Slovenj Gradcu. Zakaj imate tako radi oblečene stene, v čem je njihova prednost?
Če nadaljujem razmislek o telesni prilastitvi prostora, v biroju z radovednostjo raziskujemo prostorske geometrije, ki ugodno vplivajo na človeško počutje. Antoni Gaudí, eden najpomembnejših barcelonskih arhitektov, je opozoril, da najdemo ravne linije zgolj v domeni človeka, medtem ko v naravi kraljujejo krivulje. Pri tem ne gre zgolj za posnemanje narave, ampak predvsem za razumevanje operativnih procesov, ki tvorijo naravne oblike, ki omogočajo funkcionalno, energetsko učinkovito in socialno vključujoča okolja za prebivanje. Verjamem, da lahko omenjena raziskovanja pripomorejo k resnično bolj skladnemu načinu življenja v našem recipročnem odnosu do okolja.

Gre za manj običajen način razmišljanja o arhitekturi v našem prostoru, ki pa je dobro sprejet pri uporabnikih. Hkrati je bila Hiša NB v Slovenj Gradcu, ki jo omenjate, deležna tudi strokovnega priznanja, med drugim nagrade za interier leta 2018 na Mesecu oblikovanja v Ljubljani.