V naši zadnji akciji smo dokazali, da lahko zgolj ob pravilnem vključevanju na avtocesto vsi vozniki na poti v službo ali iz službe domov pridobijo kakšno minuto. Foto: BoBo

Pred časom smo na zelo nazoren način pokazali, zakaj nastajajo v jutranjih in popoldanskih konicah zastoji. In že takrat smo vedeli, da smo dregnili v veliko temo. Saj zato smo se je lotili. No, nismo se je lotili sami, ampak skupaj z vami. Pomagali ste nam, da smo dokazali, da je promet neka skupinska dejavnost, v kateri s sodelovanjem nastanejo manjši zastoji in je vožnja bolj tekoča, predvsem na avtocestah in mestnih vpadnicah.

Tegobe prometnih konic
Da je promet ekipna igra, smo rekli. Pridružili smo se vam na vozniškem sedežu z radiem Val 202. In se v jutranjih ter popoldanskih novicah spravili na tegobe prometnih konic. Posvetili smo se temu, kako spremeniti vozniški slog, da bi zmanjšali potovalni čas. "Če popolnoma poenostavimo, dejali smo, ali se bomo vsi skupaj vozili na primer 60 oziroma 70 km/h ali pa se nihče ne bo vozil s hitrostjo 100 km/h. Ker če le eden ali dva v koloni poskušata peljati 100 km/h, ritem celotne ekipne igre pokvarita do te mere, da čez nekaj časa vsi skupaj stojimo," pravi avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Odzivi so bili odlični. Eden izmed bralcev nas je opozoril, da so v Luksemburgu od 6.15 do 9.15 zjutraj uvedli zmanjšanje hitrosti na avtocestah oziroma mestnih vpadnicah s 130 km/h na 90 km/h. S tem naj bi bilo, zanimivo, manj zastojev. Prav v času trajanja našega lanskega poskusa pa se je pokazal drug izziv. Lahko mu rečemo izziv uvozov.

Vedno je kriv nekdo drug
Vedno se najde kdo, ki na primer reče, vozili smo se po štajerski avtocesti. Vse je teklo gladko, dokler se niso priključili tisti iz Lukovice ali na primer Domžal. Vedno je kriv nekdo drug.

Nataša Kovše, direktorica službe za nadzor in upravljanje prometa pri Darsu, o problematiki pravi: "To, da nekdo izsiljuje, da zelo hitro pelje po pasu za priključitev na avtocesto, vozi do konca, tam celo izsiljuje vozila z nizko hitrostjo, veliko prispeva k zastojem. Če to naredi eden, ga morda lahko kolona še nekako sprejme, če sta dva ali trije takšni, pa se bo kolona ustavila."

Konstantna hitrost je pogoj, da se izognemo fantomskim zastojem in kljub manjši potovalni hitrosti na cilj pridemo prej. Foto: BoBo

Govorimo o prometnih situacijah v času prometnih konic, ko je na cestah gneča. Takrat morajo veljati prilagojena prometna pravila. "Pravilno je, da se tisti, ki se vključujejo na avtocesto, s hitrostjo, s katero poteka promet na avtocesti, torej na voznem pasu, vključujejo tako, da nekako upoštevajo sistem zadrge. Če so vsi pripravljeni peljati na tak način, se pravi, da bodo vozniki na voznem pasu, ki na primer vozijo počasi, in ti, ki se vključujejo, razumeli, da bodo šli eden po eden v kolono, potem se bo zadeva izšla. Če pa tega sodelovanja ni, se na avtocesti gotovo ustavi in se ta fantomski zastoj pokaže potem nekaj kilometrov nazaj," dodaja Kovšetova. Tipičen primer štajerske avtoceste je ta, da se ne stoji od Domžal do Ljubljane, ampak pred vsemi predhodnimi priključki.

Vzorčen primer za učenje
Torej sebično ravnanje Domžalčanov naj bi bilo krivo za slabo voljo Štajercev. A vseeno niso Domžalčani edini grešniki med slovenskimi vozniki. Gre zgolj za najbolj očiten vzorčen primer, ki se v manjši meri kaže tudi drugje po Sloveniji. Iz njega pa se moramo naučiti, da je na cesti nujna obzirnost do soudeležencev.

Akcija, v kateri smo vas pretekli teden na Valu 202 prek prometnih sporočil spodbujali k bolj tekoči vožnji, je bila glede na Darsove meritve uspešna. Slovenci smo res pridobili nekaj jutranjih minut. Ampak pravkar končana akcija je zgolj ogrevanje.

Aktivno upravljanje hitrosti s portali
"Gre za predhodnico projekta, s katerim se na Darsu trenutno ukvarjamo. Postavljamo namreč portale, s katerimi bomo aktivno upravljali hitrosti. Z aktivnim podajanjem hitrosti, s katero naj uporabniki vozijo po avtocestah, bomo pomagali pri pretočnosti," pravi Kovšetova.

Pričakujte, da hitrostne omejitve v prihodnosti ne bodo več fiksne, ampak optimalno izračunane glede na trenutno prometno situacijo.
Brglez pojasni, da lahko na promet gledamo popolnoma ekonomsko. Na primer, da so avtoceste ponudba, promet pa na neki način povpraševanje: "Če smo realni, ponudba bo še lep čas ostala takšna, kakršna je. Avtocesta večja in širša ne bo. Izvozov, večjih in širših ne bo. Hitre železnice so utopija. Vse ostane, kakor je. Na drugi strani lahko rečemo, da bo povpraševanje vsaj takšno, kot je danes, ali še večje. Kaj torej lahko naredimo?"

Dars bo s sporočili na digitalnih portalih poskušal voznike ozaveščati, naj vozijo tako, da bo pretočnost prometa čim večja. Foto: BoBo

Verjetno stojimo na cesti in v prihodnosti tudi še bomo stali. S takšnimi akcijami, kot jih imamo s kolegi na Valu 202, verjetno prihranimo kakšno minuto, a na koncu se moramo navaditi, da se bomo glede na povečano število avtomobilov in kapacitete, ki jih imamo, spopadali z zastoji.

Učinki vidni tudi na zdravju voznikov
"Prav naša akcija je najlepši dokaz, da lahko zmanjšamo potovalni čas že zgolj s tem, da spremenimo vozniški slog. Ampak bodimo realni. Tudi če delujemo kot najbolj podmazana ekipa, tudi če na uvozih pademo skupaj kot zobnik, se moramo zavedati, da bomo na naši na primer 30-minutni poti na koncu mogoče prišli na cilj minuto prej. Dars bo takrat izračunal, da je pretočnost izboljšal za pet odstotkov. In to bo izjemen uspeh, saj bo pomenilo, da so pri maksimalnem povpraševanju, pri enakih sposobnostih ponudbe dosegli petodstotno izboljšanje produkcije. Mi bomo pa dobili eno minuto. Ne, dobili bomo nekaj drugega. Vožnjo z manj stresa. To je povezano s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, kar nam bo prineslo nekaj bonusov v drugem spektru življenja," sklene Brglez.