Ocene kažejo, da ima približno 10 odstotkov otrok in mladostnikov zaznavne nevrološke motnje. Cerebralna paraliza, večinoma kot posledica prirojenih možganskih poškodb, je najpogostejši vzrok motoričnih motenj v zgodnjem otroštvu (pojavnost: od 2 do 3 primere na 1000 rojstev). Pogostnost motenj se poveča kar na od 40 do 100 primerov na 1000 rojstev pri otrocih, ki so prezgodaj rojeni z zelo majhno porodno težo.

Ob 17. novembru, dnevu nedonošenčkov, raziskovalci predstavljajo dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta CareToy, pri katerem sodeluje Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poleg slovenskih raziskovalcev pri projektu sodelujejo še univerza Scuola Superiore Sant'Anna (Italija), klinika Fondazione Stella Maris (Italija), Univerza v Hamburgu (Nemčija), Center za rehabilitacijske nevroznanosti "Helen Elsass" (Danska) ter podjetji STMicroelectronics in MR&D (Italija).

Cilj projekta Caretoy, ki ga financira Evropska komisija, je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za namen zgodnjega zaznavanja nevroloških motenj in ukrepanja v prvih mesecih življenja. Koncept temelji na uporabi nizkocenovne otroške igralnice, opremljene z raznolikimi senzorji in zvočno-svetlobnimi dražljaji, vgrajenimi v pametne igrače, in zaslonom. Senzorji omogočajo neinvazivno spremljanje otrokovega razvoja (nadzor drže, ravnotežja, manipulativnih in ostalih motoričnih sposobnosti), zvočno-svetlobni dražljaji in animacije, prikazane na zaslonu, pa stimulirajo raznolike dejavnosti otroka ter ga za pravilno izvedbo tudi nagrajujejo.

Sistem omogoča vadbo ne le v kliničnem okolju, ampak skozi igro staršem omogoča nadaljevanje intenzivne vadbe tudi na domu, pri čemer klinično osebje prek oddaljenega dostopa prilagaja vadbene dejavnosti razvojnim potrebam otroka. Vse komponente sistema v celoto povezuje inteligentni nadzorni sistem ter telerehabilitacijski pristop zbiranja in analize podatkov v oblaku. Pametna otroška igralnica omogoča stimulacijo razvoja možganov in kognitivnih sposobnosti prezgodaj rojenih otrok, s čimer se zmanjša tveganje za nevrološke motnje.

Prvi rezultati pilotne študije, ki je bila izvedena na 20 prezgodaj rojenih dojenčkih, so zelo spodbudni. Zaznane so bile pozitivne spremembe v motoričnem razvoju otrok in sistem je bil dobro sprejet pri starših. Raziskovalci verjamejo, da bodo po koncu klinične študije v prvi polovici leta 2015 lahko pokazali, kako obogateno vadbeno okolje izboljša napoved otrok z največjim tveganjem za nevrološke motnje. Klinična študija trenutno poteka s šestimi pametnimi otroškimi igralnicami sočasno. Tri igralnice so nameščene pri družinah prezgodaj rojenih otrok v Italiji, tri pa pri družinah na Danskem. Podatki, zbrani z množico senzorjev, se analizirajo v Ljubljani in posredujejo terapevtom, ki jih primerjajo s kliničnimi opažanji.

Dobra ura z Boštjanom: Prezgodnje rojstvo (Ugriznimo znanost, 28. november 2013)