Izbor Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 11 glasov Ocenite to novico!
Samomor bližnjega člana je za svojce huda travmatična izkušnja, zato strokovnjaki opozarjajo, da jim je potrebno hitro nuditi pomoč. Foto: BoBo
Zgodba žalovanja je pri vsakem posamezniku zelo specifična. Foto: BoBo

Dodaj v

Samomor je za svojce žrtev huda travma, toda le redki so deležni ustrezne pomoči

Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile svoje bližnje
15. november 2017 ob 15:04,
zadnji poseg: 15. november 2017 ob 15:43
Ljubljana - MMC RTV SLO

Svojci umrlih v samomoru imajo v Sloveniji na voljo premalo pomoči, čeprav gre za enega najbolj travmatičnih dogodkov v njihovem življenju, opozarjajo organizatorji dneva solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega.

V številnih državah sveta bodo 18. novembra potekali različni dogodki ob mednarodnem dnevu solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile enega izmed svojih bližnjih. Slovenija je, čeprav število samomorov v zadnjih letih začelo upadati, pri samomorilnosti še vedno visoko v svetovnem vrhu.

Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 371 samomorov, leta 2015 pa denimo 425. Statistično velja, da vsak umrli zaradi posledic samomora zapusti šesterico svojih najbližjih. Kar pomeni, da se je s samomorom in njegovimi posledicami srečal vsak 15 Slovenec oziroma 120.000 svojcev, med katerimi so številni najstniki in najstnice, za katere je to še posebej travmatična izkušnja, je pojasnila Violeta Irgl, specialistka zakonske in družinske terapije, ustanoviteljica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost.

Irglova je bila pobudnica ideje, da bi mednarodni dan solidarnosti s tistimi, ki so zaradi samomora izgubili enega izmed svojih bližnjih, obeležili tudi v Sloveniji. Pri tem se je povezala z ameriško organizacijo za preprečevanje samomorov, American Foundation for Suicide Prevention, ki je že pred 40 leti strokovnjake pozvala, da naj začno nuditi pomoč svojcem samomorilcev.

Samomor pušča posledice na svojcih
"Samomor bližnjega člana je huda travmatična izkušnja. Za to travmo je značilno, to je dokazala nevroznanost, da zelo obremeni živčni sistem človeka, njegove možgane in vpliva na osebnost, kako doživlja sebe, kako doživlja druge in svet. Pušča posledice in če ne dobi pravočasne pomoči, lahko pride do postravmatske stresne motnje, tesnobe, depresije, strahov, zasvojenosti…", je naštevala Irglova.

Dodala je, da so rezultati prakse z delom tisočih družin po svetu pokazali, da je potrebna pravilna podpora in vodenje, ko se zgodi tako huda travma. Zato je potrebna ustrezna pomoč v prvih 48 urah.

Zgodbe žalovanje so specifične
Psihiatrinja Onja Tekavčič Grad, ki se že vrsto let posveča travmam po samomorih in nenadnih smrti, je povedala, da je bila v Sloveniji v okviru psihiatrične klinike že leta 1989 obravnavana prva skupina žalujočih zaradi samomora. Slovenija je bila po njenih besedah prva na tem področju v Evropi. Vendar je bilo to tokrat nekoliko prezgodaj, da bi ljudje javno spregovorili o tem v javnosti, da bi dobili širšo podporo, je dejala.

Informacije za pomoč svojcem umrlih v samomoru:


Glavna kontaktna stran:


Zavod Med.Over.Net:


andreja.verovsek@over.net; 040 464 340


Ozara:


bogdan.dobnik@ozara.org; 031 331 877


Rahločutnost:


info@rahlocutnost.si; 041 370 004


Zavod Pogreb ni tabu:


info@pogreb-ni-tabu.si; 041 355 426

Ambulanta za žalujoče po samomoru je do nedavna vodila v okviru psihiatrične klinike delovala, zdaj pa jo vodi centru za psihološko svetovanje Posvet. Poskrbljeno je bilo za minimalen odstotek ljudi, ki so se dokopali do te pomoči, je opozorila.

Sicer pa je zgodba žalovanja po njenih besedah pri vsakem posamezniku zelo specifična. "Ljudje smo si različni in tukaj je enigma samomora. Če bi si bili bolj podobni, bi si lahko lažje pomagali. Vzrokov za samomor je veliko, zato so posledice različne," je opozorila. Nekateri ljudje odpovedo v prvih 48 urah, nekateri pa zdržijo in se zlomijo kasneje.

"Žalovanje je proces. Če nekoga izgubimo zaradi tako travmatske izkušnje, kot je samomor, je to tako kot bi se jim podrl svet. Tega je potrebno ponovno izgraditi, zato je potrebno ogromno časa in energije. Potrebna je pomoč ter veliko razumevanja. Nekateri dobijo veliko, nekateri pa nič," je še pojasnila in dodala, da je ena ambulanta za Slovenijo le "kaplja v morje".

Pogrebniki se prvi soočijo s svojci
Elvina Babajić
iz zavoda Pogreb ni tabu, kjer z različnimi aktivnostmi želijo rušiti tabuje povezane z umranjem, smrtjo, pogrebom, prebolevanjem smrti... , in je poleg Inštituta Rahločutnost, Zavoda Med.Over.Net in združenja Ozara organizator obeležitve mednarodnega dne dneva solidarnosti s svojci žrtev samomora, je dejala, da tudi pogrebniki občutijo, da je samomor ena najbolj stresnih preizkušenj za svojce, saj je bila smrt za njih nenadna in niso razmišljali o tem, niti niso bili pripravljeni, zato ne vedo, za kakšen pokop bi želel pokojnik.

"Najtežje je, poleg umrlih otrok, organizirati pogreb osebe, ki je umrla zaradi samomora," je dejala in ob tem opozorila, da ni nobenih tečajev ali šolanj pogrebnikov, kako reagirati v teh primerih in pomagati svojcem, saj so pogrebniki prvi v stiku z njimi. "Prvi način, kako lahko pomagamo je, da skušamo normalizirati situacijo." Pogreb je potrebno po njenih besedah organizirati, kot vsak drug pogreb. Zato je povezovanje z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s to problematiko za njih neizogibno.

Odsotnost strategije zmanjševanja samomorov
Bogdan Dobnik, predsednik združenja Ozara, ki že vrsto let opozarja na problematiko samomora, pa ugotavlja, da slovenski prostor močno zaznamujeta odsotnost nacionalne strategije za znižanje števila samomorov ter pomanjkanje pomoči žalujočim po samomoru bližnjega. "Zlasti to dejstvo je še posebej zaskrbljujoče, saj ti ljudje s številnimi neodgovorjenimi vprašanji in močnimi občutki krivde pogosto ostajajo prepuščeni sami sebi," je opozoril.

Organizatorji so poudarili, da bodo povezani skušali v Sloveniji odpreti prostor, kjer bodo svojci umrlih zaradi samomora lažje spregovorili o svoji bolečini ter dobili več možnosti za strokovno pomoč. Tako bodo poleg foruma in posebnih prispevkov, ki jih pripravljajo na Med.Over.Net, v Ozara centrih organizirali tematska srečanja in v sodelovanju z Inštitutom Rahločutnost povabili bližnje družinske člane v terapevtske skupine. Zavoda Pogreb ni tabu pa bo denimo izdal priročnik za pogrebna podjetja.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
Ljudstvo
# 15.11.2017 ob 17:00

Prismuknjen
# 15.11.2017 ob 16:27
Prijavi neprimerno vsebino
V družbi, kjer se moraš neprestano dokazovat in kjer je vodilo "imeti čim več", je samomor čisto pričakovano dejanje in izhod. Družba te na takšen način izpljune.


No, v bistvu se sam "odstraniš" zaradi prevelikega pritiska, ki mu nisi več kos in zaradi tega življenje izgubi smisel. Družba ne ve in je tudi ne briga, koliko si ti sposoben (to najbolje veš sam pri sebi), kajti vsak gleda samo nase in to upravičeno, ker tudi vsak slehernik čuti svoj pritisk. Mehkosrčneži tukaj potegnejo najbolj kratko, žal. Če bi živeli v sistemu, kjer gledamo drug na drugega, samomorov nebi bilo, razen v izjemnih primerih (hude bolezni). A žal smo naravnani k pohlepu in egoizmu.
Prismuknjen
# 15.11.2017 ob 16:27
V družbi, kjer se moraš neprestano dokazovat in kjer je vodilo "imeti čim več", je samomor čisto pričakovano dejanje in izhod. Družba te na takšen način izpljune.
gregori
# 15.11.2017 ob 17:00
Končno se je spregovorilo o tem problemu.Več je samomorov v Sloveniji ,kot mrtvih na cesti(čeprav marsikdo tudi na cesti napravi samomor ).Je kje kaka študija zakaj toliko ljudi išče rešitev v tem?
presenečen
# 15.11.2017 ob 19:52
Največ samomorov je za decemberske praznike. Nekaj ne štima z našimi prazniki. Ubogi osamljeni ljudje.
presenečen
# 15.11.2017 ob 19:54
Če bi delali več na promociji zdravja in odnosov, vsaj toliko, kot za varno vožno, bi zagotovo zmanjšali število samomorov..
pikam_dopust
# 15.11.2017 ob 18:33
no, ja, so pa tudi številni, ki delajo samomore iz čustvenih razlogov... načrtno, da bi nekoga prizadeli ali da bi jim pokazali... ker je denimo šel stran. Tak primer imamo mi v družini.

Seveda je pa tako tudi svojcem lažje.
Da rečeno, da je "oni" kriv, ker "jim je hotel pokazati".
Tudi mi imamo tak primer. Ja, obstaja razlaga "vam bom pokazal, kako me boste pogrešali". Seveda se nikoli ne omeni, da se je človeku odpeljalo ravno zato, ker je bil v družini ves čas proglašen za ničlo. In tudi po smrti, mu očitajo, da je "on kriv, ker je hotel nekaj pokazati".

Ne prideš do konca s takimi interpretacijami: kriv si, če ostaneš, in kriv si, če greš,....
Zelo redko je, da bi bila okolica pri samomorih čisto nedolžna. Je pa res, da je lažje živeti, če "si dopoveš, da nisi kriv". Pa četudi si.
pikam_dopust
# 16.11.2017 ob 11:21
V bistvu je samomor grozna tragedija.
In to zato, ker se mora človek ubiti, da najde mir.

Ni res, da se ne da nič narediti; okolica lahko ogromno naredi.
Za začetek že preprosto s tem, da neha biti nesramna do vsega in vsakega samo zato, ker je pač fino tako izkazovati moč nad nekom.
Sprenevedanje s tem, da je to "del samoodločitve", "da to ni tragedija", "da ima pravico da odide", so stavki, ki sem jih zelo pogosto slišal prav iz ust duhovnikov na pogrebih. Meni ti stavki neskončno spominjajo na pilatovsko umivanje rok, češ "kaj jaz morem...". O, moreš, moreš... Seveda če hočeš. Ker pa je to delo, ker pomeni, da je treba sem in tja pogledati še na koga drugega, ne samo na sebe... je pa seveda lažje trditi, češ "kaj jaz morem"...
Radenm
# 15.11.2017 ob 18:47
slovenkaaaa
no, ja, so pa tudi številni, ki delajo samomore iz čustvenih razlogov... načrtno, da bi nekoga prizadeli ali da bi jim pokazali... ker je denimo šel stran. Tak primer imamo mi v družini.


To je res, to se zgodi. Ampak najlažje je obsojat mrtveca, ki se ne more branit. Malo težje je pa razumet zakaj se je odločil, da konča svoje življenje. Ali pa se soočit z dejstvom, da bi se lahko drugače končalo če bi ostali vpleteni ravnali drugače. Če bi svojci rekli "ajde, pridi sem, te objamemo, potolažimo"; namesto "kakšna zguba pa si?"
heristalski166
# 15.11.2017 ob 17:59
dejmo mal primerjat število samomorov s 60 leti nazaj, še posebej število najstniških samomorov, da je ne primerjamo z "zanikrnim" srednjim vekom pa bomo vidl kok je res spektakularen ta človeški napredek družbe ki vedno bolj temelji na nabijanju kompleksov
Prismuknjen
# 15.11.2017 ob 17:18
@ljudstvo,

Seveda se vsak briga zase in je tako tudi edino pametno in razumno. Vsi smo drugačni in drugače občutimo pritisk. Problem je, ker družba sama sebi ustvarja prevelik pritisk in zahteve vsakega posameznik. Obsedenost z uspehom na finančnem področju, sanje o popolni družini, na vsakem družbenem omrežju sami nasmeški..To postaja za nekatere neznosno in se počutijo odveč, če ne štima vse, kot tistim "ta srečnim".
world citizen
# 15.11.2017 ob 17:11
Že, ko pomislim, da sem slišal za vse zavode v tej državi - vsakodnevno spoznam par novih, najbrž so vsi financirani iz proračuna, če so zavodi?! Zavodi se mi zdi potem ustanavljajo - zbornice, sekcije...kasneje pričnejo organizirati predavanja (seveda z obvezno kotizacijo), simpozije, nato pričnejo podeljevati licence za poklic, čeprav imamo v državi zato srednje šole in Univerze...vse to pa z namenom, če apliciram to na UKC Ljubljana in od tam lansirane zbornice zdravstvene in babiške nege, združenja take in drugačne medicine (vse seveda financirano iz proračuna - glavni organizatorji in voditelji pa zaposleni zdravniki iz UKC prav tako plačani iz proračuna, obvezno so ti zdravniki tudi podjetniki in vso to "dobrodelnost" opravljajo le, da bi za nagrado v državni zavod pripeljali svoje dobavitelje - učimo se na primeru našega največjega zavoda - bojne ladje UKC Lj.) Pričnite zdraviti družbo, znižajte davke, subvencionirajte samozaposlovanje, uvedite nov Jazbinškov zakon, da bomo lahko pri 50 ih končno zaživeli kakor naši "fotri" pod lastno streho in ne v najemnini do smrti??! Streho nad glavo za normalen denar, še na Marsu kvadratni meter ne stane 3000 in več nevrov po moje. Toliko neenakosti kot jo premore ena tako majhna država je nezaslišano. Sužnjelastništvo!! Huje kot fevdalizem, državljani brez ene same pisarne, kjer bi se ukvarjali z nepravilnostmi, nepotizmom, diskriminacijo...Ni čudno, da je toliko resigniranih še mladih ljudi..starejše nekako razumem, saj so jim življenja že izsesali iz žil Vampirji z listnico grrr Ustrezna pomoč my ass.
Adi H.
# 15.11.2017 ob 17:00
Vsekakor je velika razlika, ali bližnjega izgubiš denimo v prometni nesreči, ali je storil samomor. Najbrž si potem vedno očitaš, zakaj nisi opazil, da je bližnji imel probleme, kaj si storil narobe, itd. Če bi v družbi bilo več poudarka na duhovnosti, kot na tem, koliko zaslužiš in kaj imaš, bi bilo tega manj. Na nek način še vedno živimo v srednjem veku.
galoper
# 16.11.2017 ob 15:14
Obupanci tega ne berejo.
Pišite raje v stilu zavedanja, da v bližini živijo drugi ljudje s stisko, ki je nemorejo rešiti sami. Kaj če bi navezali prijateljski stik ž njimi?
Adi H.
# 15.11.2017 ob 19:44
@Lipoglav, se strinjam, ko greš na sistematski pregled za "navadno" službo, jih zanima samo tvoje fizično zdravje, tudi pregled pri psihiatru ali psihologu bi moral opraviti vsak. V bistvu bi morali že v višji stopnji OŠ in potem v srednji šoli podučit dijake o tej tematiki, tako bi lažje prepoznali, če bi se kaj dogajalo z njimi, depresija in podobno, poleg tega jih to ni bi frustriralo, je pa takšna tematika še vedno tabu tema. Da ne govorimo o tistih, ki samomora ne naredijo, ampak samo životarijo z dneva v dan, takšno življenje nima pa nobene kvalitete. Zagotovo neusmiljen kapitalistični sistem veliko oz, kar največ pripomore k temu, da je tako. Zato je po tej strani vera dobrodošla, da se ljudje v stiski lahko zatečejo k bogu. Samo kaj, ko je cerkev s svojimi posli, takšnimi in drugačnimi, zlorabah itn. izgubila ves ugled in župniki nimajo oz. niso kompetentni za opravljanje dušnega pastirja.
slovenkaaaa
# 15.11.2017 ob 17:29
no, ja, so pa tudi številni, ki delajo samomore iz čustvenih razlogov... načrtno, da bi nekoga prizadeli ali da bi jim pokazali... ker je denimo šel stran. Tak primer imamo mi v družini.
Lipoglav
# 15.11.2017 ob 18:18
Denimo na Finskem problematiko samomora obravnavajo javno...pa smo na lestvici višje od njih. Ampak oni imajo vsaj dober izgovor, da je pri njih pol leta tema in da so zaradi tega bolj zaprti vase. Kaj pa pri nas? Nič nam ne manjka. Menim, da bi morali v Sloveniji zakonsko vsi po 25-30 letu narediti obvezen obisk pri psihiatru, da bi z diagnozo že preventivno ugotovili možne težave.
heristalski166
# 15.11.2017 ob 18:00
za ljudi mlajše od 40 let je samomor najpogostejši vzrok smrti, za mlajše od 20 se je popedesteril v zadnjih 50 letih nekje
granadir
# 15.11.2017 ob 17:20
Jp... Večno vprašanje.. Imeti ali biti...? In pa seveda , zdravo razmerje med njima...
samogledam
# 16.11.2017 ob 09:24
Vsekakor se premalo govori in pise o smrti, ki je del samoodlocitve. Vsak clovek ima pravico odlocati o svojem zivljenju, tako o kajenju, pitju, prekomernem hranjenju, izbiri poklica, izbiri partnerja, izbiri kje bo zivel in s kom delil posteljo ali medije...in ne nazadnje ima pravico da odide iz sveta v katerem trpi in je nesrecen. Zunanja pomoc je kratkotrajne narave in odlocitev samo casovno odlozi. Kaj ko bi se pijavke prenehale hranit in vsiljivo obracat odlocitev cloveka?Jaz spostujem cloveka ki se sam odloci in ima toliko korajze, ko ima dosti vsega da brez pompa odide.To ni strahopetno dejanje, pogosto so to borci, ki se utrudijo od udarcev zivljenja. Nic ne morete spremeniti, vsak zivi svojo pot od svojih odlocitev, dolgorocno.Vsak ki se rodi je obsojen na smrt. Zame je tragicna smrt v nesrecah in ne v samomoru.Samomorilec je nasel mir.Spostujte njegovo odlocitev.
samogledam
# 16.11.2017 ob 13:23
pikam_dopust
ce bos samo reseval utrujene duse, bos izgubil samega sebe in pozabil zivet...so dogodki ki jih zivljenje kruto zaznamuje in objem ne more izbrisati posledic...sprijazni se, kljub visoki tehnologiji in medicini je naravna selekcija nujna. Smrt zna biti tudi resitev.
Kazalo