"Ne moremo biti popolnoma odvisni samo od enega, pa četudi je to BioNTech, kajti eden ni nobeden," je opozoril Jelko Kacin in izpostavil pomen dolgoročne usmerjenosti. Foto: BoBo

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in koordinator za cepljenje proti covidu-19 Jelko Kacin je na delovnem obisku pri predstavnikih institucij EU-ja v Bruslju. Srečal se bo tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in evropsko komisarko za zdravje Stello Kyriakides. Obisk sicer spada v sklop priprav na predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici leta. Glavne teme pogovorov so okrepitev odpornosti Unije proti novim različicam koronavirusa in okrepitev samostojnosti Unije pri proizvodnji cepiv.

Kacin je v izjavi za medije poudaril, da AstraZeneca iz skupne evropske pogodbe dolguje že 90 milijonov odmerkov, pri čemer je slovenski delež 400 tisoč odmerkov. "Veste, kje vse bi že mi bili, če bi imeli 400 tisoč odmerkov pravočasno, in kakšen delež prebivalstva bi že lahko precepili. Pri tem pa AstraZeneca na veliko oskrbuje Veliko Britanijo, ki jo potem naši mediji dajejo vsem za zgled. Mi pa da zaostajamo. Torej tak način ni pogodben način," je o dobavah cepiv AstraZenece za Televizijo Slovenija dejal Kacin. "Že desetletja ponavljamo eno in isto načelo – pacta sunt servanda. Pogodbe je treba spoštovati. To velja tudi za AstraZeneco," je poudaril.

Tožbi EU-ja proti AstraZeneci naj bi po neuradnih informacijah nasprotovala le ena članica. Foto: Reuters
Tožbi EU-ja proti AstraZeneci naj bi po neuradnih informacijah nasprotovala le ena članica. Foto: Reuters
Sorodna novica Irska: Evropska komisija je sprožila tožbo proti AstraZeneci

Na vprašanje, ali torej Slovenija podpira tožbo, je odgovoril: "Ko bo Unija imela soglasje vseh držav, bo to tudi sporočila." Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija sicer tožbo podpirala. Nasprotovala pa naj bi ji le ena članica.

Očitno je, da v Evropski komisiji po težavah z AstraZeneco in cepivom družbe Johnson & Johnson stavijo na sodelovanje z BioNTechom in Pfizerjem, s katerima se načrtuje tretja pogodba o 1,8 milijarde odmerkov cepiva v letih 2022 in 2023. Kacin je ob tem opozoril, da EU potrebuje različna cepiva. "Ne moremo biti popolnoma odvisni samo od enega, pa četudi je to BioNTech, kajti eden ni nobeden," je opozoril. Zato so po njegovih besedah bistvene dolgoročna usmerjenost, odgovornost, odpornost in tudi pripravljenost na črni scenarij.

Sorodna novica V cepilnih centrih poteka cepljenje maturantov, pripravljenih skoraj 4000 odmerkov

Oblikovanje dolgoročnega sodelovanja z dobavitelji

Na vprašanje, kako nevarne so za skupen evropski pristop k cepljenju težave s francoskim proizvajalcem Valnevo, ki je pred dnevi sporočil, da se ne želi več pogajati z Evropsko komisijo, temveč neposredno s članicami, je Kacin odgovoril, da je treba upoštevati dejstvo, da ima Unija od predvidenih osmih dobaviteljev cepiv trenutno samo štiri in da je vprašanje, ali jih bo do konca leta res šest.

Zato bo moralo slovensko predsedstvo sooblikovati zelo odgovorno in dolgoročno naravnano politiko sodelovanja z dobavitelji, ki vključuje razvoj cepiv in proizvodnjo na evropskih tleh, je poudaril Kacin, sicer tudi eden od dveh slovenskih članov usmerjevalnega odbora, ki se dnevno ukvarja s temi vprašanji. "Brez tega bomo v letih 2022 in 2023 še bolj ranljivi, kot smo letos. To bo ključna in vseobsežna zgodba," je poudaril.

Kacin na delovnem obisku v Bruslju

Pozivi k povečanju pomoči Zahodnemu Balkanu

Glede dinamike oskrbe s cepivi v Sloveniji v prihodnjih tednih in mesecih je Kacin dejal, da sta BioNTech in Pfizer močno povečala proizvodnjo v Evropi in da bodo že v zadnjem tednu maja njune tedenske dobave presegale 100 tisoč odmerkov. Od družbe Janssen, ki je del skupine Johnson & Johnson, pa bi morali dobiti do konca junija vsaj četrt milijona odmerkov, je še povedal v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju. Na vprašanje, ali je že jasno, kako pogosto se bo treba cepiti, je Kacin odgovoril, da še ne.

V povezavi z današnjimi pogovori v Bruslju pa je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade še povedal, da želijo svoje izkušnje in pričakovanja nasloviti tudi tukaj ter da je treba bistveno bolj pomagati Zahodnemu Balkanu in razviti bolj operativne rešitve. Na splošno pa bi moral EU glede vseh žarišč covida po svetu pristopiti odgovorno in zagotoviti tudi svoj delež cepiv, da se covid tam zatre čim prej.