Z iskanjem primernih metod zdravljenja se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki. Foto: BoBo
Z iskanjem primernih metod zdravljenja se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki. Foto: BoBo

V UKC Ljubljana je pretekli teden prispelo japonsko zdravilo favipiravir. Na voljo ga je za okvirno 125 bolnikov, a ga še niso uporabili, saj se je zdravstveno stanje bolnika, pri katerem so nameravali začeti uporabo, poslabšalo. "Imeli smo že kandidata, vendar je imel bolnik spremembe v jetrnih testih, zato tega zdravila nismo mogli predpisati, a ga bomo verjetno kmalu uporabili," je pojasnila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ob tem je opozorila, da ima to zdravilo nekatere stranske učinke. Med najhujšimi je okvara ploda, zato ga nosečnicam ne smejo predpisovati.

Bolezen covid-19 na infekcijski kliniki v Ljubljani zdravijo tudi z nekaterimi drugimi zdravili. "Na voljo imamo dovolj hidroksiklorokina, uporabljali smo tudi kombinacijo lopinavir/ritonavir, a jo zdaj uporabljamo manj. Upam, da smo si zdaj zagotovili dostop do remdesevirja." Remdesevir so namreč uporabili pri dveh kritično bolnih in zdravljenje se je uspešno končalo. Pripravljajo tudi zdravljenje s krvno plazmo, pričakujejo, da verjetno že konec prihodnjega tedna.

Ustrezno zdravilo za zdravljenje bolezni covid-19 iščejo strokovnjaki po vsem svetu. "Ta trenutek se testira še zdravilo EIDD, ki kaže, da je lahko še učinkovitejše kot remdesevir. To zdravilo testirajo v Združenih državah Amerike in Nemčiji," pojasnjuje Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo.

Zdravljenje z matičnimi celicami?

Poteka pa tudi poskusno zdravljenje z matičnimi celicami. "V Sloveniji smo na področju matičnih celic razmeroma dobro poznani, imamo nekaj raziskovalnih skupin. Tako da verjamem, da je to neka alternativa," meni Štrukelj.

Zdravljenja z matičnimi celicami, ki jih je pripravilo podjetje Educell, so se poskusno že lotili v bolnišnici v Srbiji, kmalu naj bi z njimi začeli zdraviti 30 bolnikov v bolnišnici v Vidmu v Italiji. Na vprašanje, zakaj se tovrstnega zdravljenja ne bi lotili tudi v Sloveniji, Samo Zver, predstojnik oddelka za hematologijo v ljubljanskem kliničnem centru, odgovarja, da moramo kljub "čudnim časom" ohraniti ustrezno raven kakovosti delovanja v zdravstvu.

"Pri tovrstnih raziskavah se moramo najprej vprašati, kakšni so podatki drugih indikacij s temi celicami. V tem primeru ne gre za matične celice, temveč za mezenhimske matične celice, ki
izvajajo popravo organskih sistemov v telesu. Druga stvar, na katero moramo biti pozorni, je, da ne škodimo bolniku," opozarja Zver.

Kot dodaja, imajo največ izkušenj z mezenhimskimi celicami prav na hematologiji, saj včasih komu lahko pomagajo. "Ni pa prav nobenega dokaza, da je zdravljenje s temi celicami učinkovito. To sodi še vedno v obliko eksperimentalnega zdravljenja za kakršno koli indikacijo, kaj šele za covidpljučnico. Da bi tako zdravljenje lahko preprečilo kakšno smrt, nimamo nobenega podatka." Zato je Zver prepričan, da ne bi bilo prav, da v ljudeh vzbujamo lažno upanje.

Matične celice naj bi popravljale nekatere poškodbe tkiv in sluzničnih membran in stimulirale imunski sistem. Vendar so to rezultati iz epruvet, dodaja Zver, praksa pa za zdaj še ni pokazala koristnosti tega zdravljenja. "Tudi mi jih uporabljamo kot poskus v sili, včasih kdo ostane živ, še več jih umre. Nobenih dokazov ni, da to pomaga."

"Prav je, da se potrudimo in da potekajo klinične raziskave, da se lahko premaknemo naprej. Toda hkrati je prav, da ohranjamo distanco do teh stvari. Običajno se klinične raziskave izvajajo potihoma, saj se zavedamo, da so lahko problematične in celo v škodo za bolnika," pojasnjuje Zver.

Zdravljenje s krvno plazmo ljudi, ki so covid-19 že preboleli?

Če bi zbrali protitelesa ljudi, ki so bolezen že preboleli, in bi jih dali bolnemu človeku, bi okrepili njegovo humoralno imunost. "Gre za imunost, ki jo nosijo protitelesa, ki so ključna, predvsem so to protitelesa podtipa IGA." Osnova za zdravljenje s krvno plazmo torej obstaja. Težava je v zagotavljanju zadostnega števila primernih bolnikov, ki so preboleli covid-19. "Veliko je starejših, imajo pridružene bolezni ali na kakšen drug način niso primerni," opozarja Zver. Poleg tega je tovrstno zdravljenje drago in ne preveč učinkovito.

Pogovor s Samom Zverom, predstojnikom oddelka za hematologijo UKC Ljubljana