Predlog novele zakona o pacientovih pravicah predvideva poenotenje najdaljšega čakanja v ambulanti na pol ure ne glede na raven zdravstvene ustanove. Foto: Radio Koper
Predlog novele zakona o pacientovih pravicah predvideva poenotenje najdaljšega čakanja v ambulanti na pol ure ne glede na raven zdravstvene ustanove. Foto: Radio Koper
false
Na koaliciji bodo obravnavali novelo zakona o pacientovih pravicah. Foto: BoBo
false
Bolnikova pravica bo po novem tudi, da bo prejel izvid najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi, razen če je strokovno utemeljeno, da je rok za izdajo izvida daljši. Foto: Pixabay

Predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki ga bodo na predlog ministrstva za zdravje obravnavali na koaliciji, predvideva poenotenje najdaljšega čakanja v ambulanti na pol ure ne glede na raven zdravstvene ustanove. Zdaj je čas čakanja na primarni zdravstveni ravni omejen na 20 minut, na sekundarni in terciarni pa na eno uro.

Medtem ko je prvotni predlog novele predvideval tudi novo stopnjo nujnosti na napotnicah, in sicer zelo hitro, po kateri bi bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, pa nova različica predloga zakona takšne možnosti ne vsebuje. V predlogu tako ostajajo le spremembe časovnih omejitev za obstoječe tri nujnosti napotitve.

Nujno, hitro in redno
Pri stopnji nujno je zdravstveno storitev treba izvesti takoj oziroma najpozneje v 24 urah, pri stopnji hitro v roku dveh tednov, pri stopnji redno pa v treh mesecih, je razvidno iz besedila predlaganega zakona, ki je objavljen med vladnimi gradivi. Trenutno naj bi se za primerjavo z napotnico pod stopnjo hitro čakalo do tri mesece, za redno pa pol leta oz. leto na področju ortopedije.

Če bolnik želi točno določenega zdravnika, je treba to navesti na čakalnem seznamu, a potem za takšnega bolnika omenjene omejitve glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo več.

Bolnik le na enem seznamu hkrati
Besedilo novele med drugim določa tudi, da je lahko bolnik za isto zdravstveno storitev uvrščen na čakalni seznam največ pri enem izvajalcu. Bolnik lahko ob določitvi termina zahteva poznejši prosti termin, ki je v 30 dneh od prvotno predlaganega, a to možnost lahko uveljavi le za redno napotnico oz. ko stopnja nujnosti ni določena. Če se bolnik ne strinja ne s prvotno predlaganim ne pozneje ponujenim terminom, izvajalec zdravstvene dejavnosti takega bolnika ne uvrsti na čakalni seznam.

Termin lahko bolnik odpove najpozneje 10 dni pred zdravstveno storitvijo, to pa lahko stori le enkrat v okviru iste napotitve in samo če je pod stopnjo redno oz. če stopnja nujnosti ni določena. Poznejša odpoved termina je dopustna le iz objektivnih razlogov, pri čemer mora bolnik pisno sporočiti razlog za odpoved. Po preteku 30 dni od termina opravičilo ni mogoče niti v primeru objektivnih razlogov.

Zdravstvena ustanova lahko bolnika, ki odsotnosti ne opraviči, črta s čakalnega seznama, napotnica pa preneha veljati. Na čakalni seznam pri istem izvajalcu zdravstvenih storitev pa se lahko omenjena oseba ponovno uvrsti šele po treh mesecih.

Izvid najpozneje v tednu dni
Bolnikova pravica bo po novem tudi, da bo prejel izvid najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi, razen če je strokovno utemeljeno, da je rok za izdajo izvida daljši. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na rakavo obolenje, se izvid bolniku izda takoj, še določa predlog novele.