Tomažič poudarja, da mora biti protimikrobno zdravljenje nadzorovano, zdravila pa je treba uporabljati premišljeno. Foto: BoBo
Tomažič poudarja, da mora biti protimikrobno zdravljenje nadzorovano, zdravila pa je treba uporabljati premišljeno. Foto: BoBo

Odpornost proti protimikrobnim zdravilom je najhujši problem v infektologiji, pravi Janez Tomažič s klinike za infekcijska in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Nič drugače ni niti z odpornostjo proti ključnim protiretrovirusnim zdravilom za zdravljenje HIV-a. Raziskava, ki so jo nedavno objavili v strokovni reviji Lancet Infectious Diseases, je namreč pokazala, da je bil virus HIV med letoma 1998 in 2015 v več afriških državah v 60 odstotkih odporen proti zdravilu tenofovir, ki je v splošni uporabi v boju proti tej neozdravljivi okužbi.

Odpornost proti zdravilu pri nas še ni problem
A Tomažič, sicer strokovnjak na področju HIV-a in aidsa, miri, da pri nas odpornost še ni problem, saj je virus proti tem zdravilom v Sloveniji odporen pri manj kot štirih odstotkih HIV-pozitivnih.

Dodal je, da je odpornost virusa HIV proti nekaterim protiretrovirusnim zdravilom v razvitem svetu že dolgo znana, z njo se spadajo predvsem velika mesta, kot so New York, San Francisco, London, Berlin, Sydney, Pariz. Čeprav je bilo v teh mestih že pred desetimi leti zdravilo neučinkovito za med 10 do 15 odstotki HIV-pozitivnih, odpornost ni postala večji problem, pravi Tomažič, saj se je število okuženih z odpornim virusom zmanjšalo na okoli 10 odstotkov.

Tomažič je pojasnil, da se odpornost razvije pri ljudeh, ki zdravil ne jemljejo redno, nato pa ti odporen virus širijo na druge: "To je tako kot Darwinova teorija selekcijskega pritiska. Če ti na virus v telesu izvajaš selekcijski pritisk s protiretrovirusnimi zdravili, bo virus skušal najti možnosti, da se bo ognil zdravljenju. In če malo jemlješ zdravila, malo pa ne, bo virus našel pot, da bo postal odporen na zdravilo in se bo širil."

V Indiji bakterije, ki so odporne proti vsem antibiotikom
Z največjimi težavami se srečuje Afrika, ker so zdravila prosto dostopna na trgu, nad zdravljenjem pa ni nobenega nadzora. A to bolnikov v Sloveniji ne ogroža. Tudi tiste, ki so se okužili v Afriki - takšnih je pri nas sicer malo - takoj testirajo na odpornost, pravi infektolog, ter jim predpišejo druga zdravila proti HIV-u. Ob tem pojasni, da primerov, da bi bil virus odporen proti vsem zdravilom, ni.

A sčasoma, predvsem zaradi migracij, bi to lahko vseeno postalo problem: "Če bo nastal velik genski sklad odpornih virusov in bi se ti potem razširili iz tretjega sveta v zahodne države, bo nastala panika, kot je bilo v primeru ebole in zika virusa."

Prav tako pa so se v Indiji že pojavile bakterije, ki so odporne proti vsem doslejšnjim antibiotikom v uporabi, saj do njih lahko dostopajo prosto na trgu. Tomažič zato opozarja, da potrebujemo čim bolj nadzorovano protimikrobno zdravljenje, kar pomeni, da ga je treba omejevati, zdravila pa uporabljati racionalno.