V Sloveniji ne poznamo točnega števila ljudi z avtizmom, saj pri nas pojavnost te motnje ne spremljamo sistematično. Foto: EPA
V Sloveniji ne poznamo točnega števila ljudi z avtizmom, saj pri nas pojavnost te motnje ne spremljamo sistematično. Foto: EPA
Mumbaj, Indija
V modro barvo avtizma bodo danes obarvali stavbe, obzidja, gradove in trge v večjih mestih po svetu. Foto: EPA
V Sloveniji je okoli 20.000 avtistov

Starši otrok z avtizmom so prepuščeni sami sebi, otroci in mladostniki pa ne dobijo ustrezne obravnave oz. je ta večinoma samoplačniška, ob 10. mednarodnem dnevu avtizma opozarjajo različne organizacije.

V Sloveniji je položaj na področju zagotavljanja pravic otrok in odraslih z avtizmom slab, so zapisali v Zvezi NVO za avtizem Slovenije. Starši so ob iskanju uspešnih terapevtskih pristopov, ki je v času zgodnje obravnave ključnega pomena, prepuščeni sami sebi.

Strokovnjaki, ki praviloma delujejo samoplačniško, že dlje časa vsak na svoj način opozarjajo, da so otroci, mladostniki in odrasli z avtizmom neustrezno obravnavani in imajo glede na različne kraje v državi neenake možnosti za strokovno obravnavo.

V Sloveniji tudi ne poznamo točnega števila ljudi z avtizmom, saj pri nas pojavnosti te motnje ne spremljamo sistematično, so še sporočili iz zveze. Televizija Slovenija je sicer poročala, da pri nas živi kakih 20.000 ljudi z eno od motenj avtističnega spektra, vsako leto se rodi 180 otrok s to motnjo.

Avtisti svet občutijo drugače
Avtizem se sicer v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Avtizem ni bolezen. Spekter avtizma je zelo širok.

V osnovi gre pri osebah z avtizmom za težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato človek z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano.

Generalna skupščina OZN-a ob tem dnevu poziva k usposabljanju javnih uslužbencev, ponudnikov storitev, skrbnikov, družin in nestrokovnjakov za podporo integracije ljudi z avtizmom v družbo, saj lahko le tako spoznamo njihov pravi potencial.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tej priložnosti v poslanici zapisal, da vsi lahko pripomoremo k temu, da spremenimo odnos do oseb z avtizmom in priznamo njihove pravice. Konvencija ZN-a o pravicah invalidov poudarja, da sta pravna sposobnost in enakost pred zakonom neločljivi pravici, ki ju uživajo vse osebe z avtizmom, in sicer enakopravno z drugimi člani naše družbe, je še zapisal.

Ljudje z avtizmom imajo namreč zelo velik potencial. Večina ima vizualne, umetniške ali akademske veščine. Za vzpostavitev resnično vključujoče družbe je nujno potrebno prepoznavanje talentov pri ljudeh z avtizmom, njihove pomanjkljivosti pa odpravljati z zgodnjimi obravnavami in s sodobnimi uspešnimi terapevtskimi pristopi.

Svet se bo obarval v modro
Ob svetovnem dnevu avtizma bodo tudi v Sloveniji različni dogodki. V modro barvo avtizma bodo danes obarvali stavbe, obzidja, gradove in trge v večjih mestih po Sloveniji, pripravljajo tudi Modri pohod na Ljubljanski grad. Zavod Modri december v Mladinskemu EPI centru Piran pripravlja predavanje na temo avtizma, Humanitarno društvo Enostavno pomagam v Celju pa organizira dobrodelni projekt, ki vključuje ozaveščanje javnosti o problematiki avtizma.

V ponedeljek bo med drugim na Vetrinjskem dvoru v Mariboru tudi razstava Društva za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - aspergerjev sindrom, v okviru katere bodo člani društva pripravili spletni časopis Vox Alia, ki je namenjen razumevanju oseb z motnjami avtističnega spektra in ozaveščanju družbe o avtizmu.

V Sloveniji je okoli 20.000 avtistov