Egon Stopar. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Egon Stopar. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Člani sveta so obravnavali nekatere najaktualnejše in očitne težave v primarnem zdravstvu, se pravi v osnovni zdravstveni oskrbi in lekarniški dejavnosti. Na desettisoče zavarovancev nima več ali še nima osebnega zdravnika, na drugi strani je težava preobremenjenost družinskih zdravnikov. Teh je očitno premalo, imajo premalo časa za posvečanje pacientom, aktualna rešitev z dodatnimi ambulantami za oskrbo tako imenovanih neopredeljenih bolnikov dolgoročno ne bo vzdržna. Več v pogovoru Igorja E. Berganta s članom sveta in tudi direktorjem ajdovskega zdravstvenega doma Igorjem Stoparjem.


Ena izmed rešitev naj bi bila razširitev ekip oziroma timov za manjša birokratska bremena. Je to eden izmed predlogov strateškega sveta?
Da. Saj podobno se dogaja tudi pri nas. Gremo v več smereh. V time uvajamo zdravstvenega administratorja. Računamo, da bi lahko time povečali tudi v deležu za diplomirano medicinsko sestro. Vse to skupaj pa je povezano s tem, da posameznikom podeli določene kompetence, da bi lahko predvsem ta administrativni del bolj razdelili med vse člane tima.

Timi naj bi torej bili večji. Kaj še? Recimo, v Zdravstvenem domu Ajdovščina, ki ga vodite, ste že sami izvedli nekaj mogočih rešitev, na primer spletno stran Do zdravnika. Seveda za tiste, ki so vešči spletnega komuniciranja. Ampak verjetno tudi na tem področju potrebujemo sistemski pristop, celovito slovensko rešitev. Ali ne?
Tako je. Mislim, da prav razmišljate. Rešitev razvijamo skupaj s ponudnikom, da je aplikacija čim prijaznejša za pacienta in čim uporabnejša za zdravnike. Vsekakor si želimo, da bi mogoče na ravni države šli na neko takšno rešitev, čim enotnejšo. Predvsem pa, da bi postavili pravila uporabe. Saj nima nobenega smisla pisati teh sporočil ponoči ali ob koncu tedna. Od trenutka poslanja naj bo čim prej rešena. Malo se bojimo, da lahko gre zadeva tudi v napačno smer, da si jo ljudje predstavljajo kot spletno klepetalnico. Kar ni. Ko zdravnik oziroma medicinska sestra odpre to sporočilo, mora odpreti karton, zdravnik mora pregledati situacijo, ugotoviti, ali je dejansko treba pacienta povabiti na pregled ali pa lahko zadevo reši na daljavo.

Kot smo videli, je ključen medosebni odnos. Pomembno je tudi vprašanje kadrov. Zdravnikov primanjkuje, prav tako primanjkuje diplomiranih medicinskih sester. Kako rešiti to problematiko, ki se je seveda ne da rešiti čez noč?
Tako je. Na strateškem svetu sem predlagal, naj bo član sveta tudi nekdo iz Skupnosti občin Slovenije, ker so naši ustanovitelji občine, in tudi nekdo z zavoda za zaposlovanje. Iti moramo v dve smeri. Kako na primer pripraviti Ajdovščino, da bo zanimiva za zdravstveni kader, da pride v naše okolje? Saj to velja tudi za druge kadre, recimo za strojnike.

Govorimo tudi o tujcih.
Tudi. Da ponudiš stanovanje, neke bivalne pogoje, mogoče parcelo za gradnjo hiše. Zato gre poziv tudi občinam: vsi si želimo, da bi pripravili register dejanske ponudbe, ki jo imajo posamezne občine, in da lahko to mi kot direktorji zdravstvenih zavodov ponudimo. Druga stvar je zaposlovanje iz tujine. S tem se dejavno ukvarjam. Žal v našem sistemu trenutno nimamo dovolj zdravnikov. Prizadevamo si za to, ampak predvsem moramo veliko narediti za pozitivno promocijo, da se bodo odločali za primar, in da so postopki za ljudi iz tujine čim krajši. Zato poziv ministrstvu, da naredi organizirano službo in čim bolj pomaga, da ti postopki čim hitreje stečejo.

Tudi povprečna starost zdravnic in zdravnikov ter podpornega osebja je čedalje višja. Se pravi, upokojitev bo več. Ljudi pa zanima še nekaj: ali bodo po reformi lažje pristopali k družinskim zdravnikom? Kakšen zoprn izraz, ta neopredeljenost! Kako to preseči?
Naš vstop v sistem je osebni zdravnik. Žal smo se znašli v tej situaciji, da jih je dejansko premalo. Najprej si moramo prizadevati za to, da jih čim prej dobimo v sistem. Kaj pa potem? Mi v našem zdravstvenem domu imamo tudi zelo izkušen kader. Jaz moram tem ljudem, tem čudovitim zdravnikom nuditi ugodno okolje, tudi s tem, da ga debirokratiziram, da je digitalizacija oziroma uporaba programov čim preprostejša, da bodo čim več časa ostali z nami. In da se bodo lahko čim več časa lahko dejansko ukvarjali z boleznimi, ne pa z administracijo. To je tudi zelo pomembno, da čim več časa obdržimo te starejše, ki bodo potem tudi lažje mentorirali.

Sorodna novica Erik Brecelj: Sistem zdravstvenega varstva je težko kopirati po vzoru drugih držav

K primarni ravni poleg osnovnega zdravstva sodi tudi lekarniška dejavnost. Ste tudi o tem že razpravljali?
Prav konkretne razprave še ni bilo. Vsekakor je pa to tudi ena od zadev: sodelovanje kliničnega farmacevta znotraj tima kot svetovalca, ki pomaga zdravniku pri odmerjanju zdravil. To je predvsem pomembno v domovih za starejše, pa tudi populacija na splošno se stara. Imamo ljudi, ki imajo po nekaj diagnoz in moraš te stvari res pravilno uravnotežiti. Zdravnik v tem kratkem času, ki ga ima za obravnavo pacienta, dejansko težko vse to kakovostno, varno obravnava.

Če prav razumem, boste prihodnji mesec pripravili prve predloge.
Samo še eno stvar bi dodal. Od lanskega marca imam doma tri ukrajinske begunce. Ko poslušam njihove zgodbe in težave, se mi zdijo naše težave izredno majhne. Mislim, da si moramo predvsem prizadevati za pozitivni pristop. Tudi pacient mora razumeti, da ni treba za vsako malenkosti priti v ambulanto. Pa da vsi skupaj malo razumemo, da se zavedamo tega.

Srečanje strateškega sveta za zdravstvo