Postavljanje klopotca v Mariboru tradicionalno napoveduje 19. Festival stare trte, ki bo letos med 13. in 22. septembrom, ko je predvidena svečana trgatev stare trte. Foto: Zavod za turizem Maribor - Pohorje
Postavljanje klopotca v Mariboru tradicionalno napoveduje 19. Festival stare trte, ki bo letos med 13. in 22. septembrom, ko je predvidena svečana trgatev stare trte. Foto: Zavod za turizem Maribor - Pohorje

"S postavitvijo klopotca približamo slovensko kulturno dediščino tudi turistom, ki naše mesto še posebej v poletnem in zgodnjem jesenskem času obiščejo v res velikem številu in iz najrazličnejših koncev sveta. Tukaj spoznavajo bogato kulturno dediščino s področja vinogradništva in se tako pogosto tudi prvič srečajo s klopotcem," pojasnjujejo v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje.

Po ugotovitvah mestnega viničarja Staneta Kocutarja je klopotec doma prav iz slovenske Štajerske. "Tudi po tistem, ko je zašel v nemške vinorodne dežele, je ohranil ime, ki se ga je prijelo v naših krajih. Prvo doslej znano upodobitev klopotca pri nas najdemo na Kaiserjevi veduti Bizeljskega gradu, ki je bila v Gradcu natisnjena leta 1830. Le nekaj let mlajša je upodobitev klopotca z vinogradniške posesti nadvojvode Janeza na Meranovem nad Limbušem, ki je nastala leta 1835," je navedel.

Prva pisna omemba klopotca je v pesmi štajerskega duhovnika in narodnega buditelja Leopolda Volkmerja z naslovom Klaguvanje enega vencerla iz leta 1797.

Klopotec je mehanska lesena naprava na visokem lesenem drogu, ki z vrtenjem ustvarja ropot, ta pa naj bi odganjal ptice iz vinograda. Po štajerskih vinogradih ga slovesno postavljajo od jakobovega (25. julij) do jernejevega (24. avgust), največ prireditev, povezanih s postavitvijo klopotca, pa je okoli Marijinega praznika – velikega šmarna (15. avgust).

Klopotec bo pred Hišo stare trte stal vse do martinovega, 11. novembra, in je darilo Malečniških bračev Mariborčanom in Stari trti. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo. Letno napolnijo največ sto stekleničk.