Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik krivde na celjskem sodišču ni priznal. Foto: BoBo

Tožilstvo meni, da je Uroš Rotnik v davčnem postopku poskušal zabrisati sledi za izvorom svojega premoženja, tako da je dokument o tem odtujil iz davčnega spisa na Finančni upravi RS, pozneje pa je proti neznanemu storilcu sprožil postopek zaradi izginotja listine. Po oceni tožilstva je Rotnik pri tem podal krivo ovadbo.

Za skoraj pet milijonov evrov razlike med premoženjem in uradnimi prihodki

Na predobravnavnem naroku julija lani Rotnik ni priznal krivde glede preprečitve dokazovanja in tatvine dokumenta, v katerem je Fursu prijavil, koliko gotovine ima. Kot je povedal takrat, ni odtujil nobenega dokumenta s finančne uprave. Potem ko so kriminalisti začeli preiskovati sume, da je pri 1,41 milijarde evrov vrednem projektu šestega bloka Teša prišlo do izplačila podkupnin, je namreč Rotnikove osebne finance pod drobnogled vzel Furs, ki je ugotovil, da je bilo v obdobju med letoma 2007 in 2011 med njegovim premoženjem in uradnimi prihodki za 4,73 milijona evrov razlike.

Furs je zato Rotniku oktobra 2014 odmeril plačilo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov dodatnega davka, dolg pa je Rotnik poplačal šele po neuspeli reviziji na vrhovnem sodišču. Rotnik trdi, da je denar dobil pri Hrkaču, ki je bil nato ključna priča njegove obrambe v postopku dokazovanja izvora premoženja pred Fursom.

Za Rotnikov vložek v znesku 400.000 nemških mark za nakup pravic hrvaških vojnih invalidov do delnic pomembnih hrvaških podjetij in za odkupe privatizacijskih certifikatov v BiH-u naj bi mu Hrkač omogočil pridobitev okoli 3,1 milijona evrov. A po trditvi tožilstva Hrkač tega ni mogel storiti, ker privatizacije na Hrvaškem in BiH-u takrat, ko naj bi se to dogajalo, sploh še ni bilo.
Tožilstvo trdi, da je s Hrkačevo pomočjo Rotnik pravzaprav skušal prikriti izvor svojega premoženja in da je Hrkač dajal lažne navedbe glede trgovanja s pravicami hrvaških vojnih invalidov.

Kot je dejal tožilec Ivan Pridigar, je predmet tokratnega postopka ugotoviti, ali se je dalo s certifikati na Hrvaškem in BiH-u trgovati na način, kot sta ga opisala Rotnik in Hrkač, ki ima več kot 100 stanovanj na Hrvaškem, kot tudi lastništvo v več različnih finančnih skladih po svetu.
Na novinarsko vprašanje po obravnavi, ali je omenjeni zaslužek v znesku 3,1 milijona evrov potem prijavil davčni upravi, je Rotnik odgovoril, da ne, ker leta 2003 zakonodaja tega ni predvidevala. Glede poznejšega plačila davka v znesku 1,6 milijona evrov pa je dejal, da je davek plačal, ker mu je davčna uprava blokirala vse premoženje in ni mogel normalno živeti.

Rotnikova zagovornica Alenka Sagmeister Ranzinger je od sodišča zahtevala, da prebere vse dokaze obrambe, glede izginulega davčnega spisa iz Rotnikove dokumentacije Fursu pa je dejala, da je pristojni davčni inšpektor spis vodil zelo malomarno in nedosledno. Zagovornik Hrkača Jurij Preložnik je predlagal zaslišanje številnih prič, ki bi lahko potrdile, da Hrkač ni dajal lažnih navedb glede trgovanja s pravicami hrvaških vojnih invalidov, tožilstvo pa je temu predlogu nasprotovalo. Hrkač pa je dejal, da je tožilstvo napadlo nedolžnega človeka, ker ni dovolil korupcije pri gradnji šestega bloka Teša. Sodnica Mojca Turinek je začetek glavne obravnave napovedala za 7. junij, nadaljevala pa naj bi se 11. in 12. junija.

Rotnik in Hrkač nista priznala krivde