Skupinska fotografija voditeljev 27 držav Evropske unije, med katerimi je tudi slovenski premier Marjan Šarec, na vrhu v Sibiuu. Voditelji naj bi v transilvanskem mestu Sibiu, poznanem tudi po nemškem imenu Hermannstadt, na dan Evrope začrtali ambiciozno prihodnost po izstopu Velike Britanije. A brexit se ni zgodil po načrtih in vrh je bil tako precej manj prelomen. Bistveni naj bi bili neformalni pogovori o visoki kadrovski kombinatoriki, a kaj dosti za zdaj ni pricurljalo v javnost. Foto: EPA
Skupinska fotografija voditeljev 27 držav Evropske unije, med katerimi je tudi slovenski premier Marjan Šarec, na vrhu v Sibiuu. Voditelji naj bi v transilvanskem mestu Sibiu, poznanem tudi po nemškem imenu Hermannstadt, na dan Evrope začrtali ambiciozno prihodnost po izstopu Velike Britanije. A brexit se ni zgodil po načrtih in vrh je bil tako precej manj prelomen. Bistveni naj bi bili neformalni pogovori o visoki kadrovski kombinatoriki, a kaj dosti za zdaj ni pricurljalo v javnost. Foto: EPA

"Prepoznavamo odgovornost, da kot voditelji zagotovimo močnejšo Unijo in svetlejšo prihodnost ob prepoznavanju evropske perspektive drugih evropskih držav. Zato danes soglasno sprejemamo deset zavez, ki bodo pomagale uresničiti to odgovornost," piše v sibivski izjavi.

27 voditeljev sprejelo deset zavez za močan EU

Obramba ene Evrope in solidarnost v dobrem in slabem
Prva zaveza je, da bodo branili eno Evropo ‒ od vzhoda do zahoda, od severa do juga, saj so se pred tridesetimi leti milijoni bojevali za svobodo in enotnost ter zrušili železno zaveso, ki je desetletja delila Evropo, zato zdaj ni prostora za razhajanja, ki so v nasprotju s skupnim interesom.

V naslednjih treh točkah so se zavezali, da bodo ostali enotni in solidarni v dobrem in slabem ter da bodo govorili z enim glasom, da si bodo vselej prizadevali za skupne rešitve v duhu spoštljivosti in razumevanja ter da bodo še naprej varovali evropski način življenja, demokracijo in vladavino prava.

Prav tako so se voditelji zavezali, da bodo zagotovili rezultate, kjer je to najpomembnejše, ter da bo Evropa še naprej "velika pri velikih vprašanjih", da bodo še naprej poslušali skrbi in upanja vseh Evropejcev ter poskušali Unijo približati državljanom.

Gostitelj vrha romunski predsednik Klaus Johannis z nemško kanclerko Angelo Merkel. Johannis je potomec nemških priseljencev v Transilvanijo. Foto: EPA
Gostitelj vrha romunski predsednik Klaus Johannis z nemško kanclerko Angelo Merkel. Johannis je potomec nemških priseljencev v Transilvanijo. Foto: EPA

Obljuba o podpori načelu pravičnosti

Obljubili so še, da bodo vselej podpirali načelo pravičnosti, naj gre za trg dela, socialno varstvo, gospodarstvo ali digitalno preobrazbo, da si bodo še naprej prizadevali za zmanjševanje razlik in pomagali najranljivejšim v Evropi ter da bodo imeli ljudje vselej prednost pred politiko.

Varovanje državljanov z mehko in trdo močjo
S sedmo zavezo so obljubili, da se bodo opremili z orodji, ki bodo zagotovila uresničitev ambicij, z osmo pa, da bodo zavarovali prihodnost za naslednje generacije Evropejcev, vlagali v mlade in gradili Unijo, ki se bo zmožna spopasti z najbolj perečimi izzivi 21. stoletja. Obljubili so še, da bodo varovali državljane in državljanke z vlaganjem v mehko in trdo moč ter s sodelovanjem z mednarodnimi partnerji.

Evropa odgovorna svetovna igralka
Deseta zaveza se glasi, da bo Evropa odgovorna svetovna igralka, ki bo še naprej podpirala mednarodno ureditev na temelju skupnih pravil, si prizadevala čim bolj izkoristiti trgovinske priložnosti ter zavarovati okolje in se bojevati proti podnebnim spremembam.

Voditelji članic EU-ja zasedajo v Sibiuu

Zaveza za odločanje v skladu z duhom zavez

Voditelji so še zagotovili, da bodo sprejemali odločitve v skladu z duhom in črko teh desetih zavez. "Današnja Unija je močnejša od včerajšnje in še naprej želimo krepiti njeno moč za jutri. To je naša zaveza prihodnjim generacijam. To je sibivski duh in duh nove Unije 27 članic, ki se je pripravljena skupaj soočiti s prihodnostjo," sklenejo voditelji v osnutku sibivske izjave.

Oris strategije 2019‒2024 s štirimi prioritetami: varnost, gospodarstvo, energetska neodvisnost in evropski vpliv v svetu

Poleg sibivske izjave so voditelji sprejeli tudi oris strateške agende za prihodnji petletni politični cikel 2019‒2024 s štirimi prioritetami: zavarovati državljane in svoboščine, razvijati gospodarske temelje in evropski model za prihodnost, bolj zelena, pravična in vključujoča prihodnost ter spodbujanje evropskih interesov in vrednot v svetu.

Prva strateška prioriteta ‒ varnost ‒ vključuje nadzor zunanje meje, boj proti terorizmu, kibernetskim grožnjam in dezinformacijam, zaustavljanje prebežnikov, azilno reformo, zagotovitev dobrega delovanja schengenskega prostora ter zavarovanje temeljnih vrednot in svoboščin, kot je vladavina prava.

Gospodarske ambicije vključujejo poglabljanje in utrjevanje enotnega trga, razvoj industrijske strategije, zagotavljanje pravičnega obdavčevanja, poglabljanje ekonomske in monetarne unije, spodbujanje naložb, zagotavljanje poštene konkurence in razvoj umetne inteligence.

Prizadevanja za bolj zeleno, pravično in vključujočo prihodnost zajemajo zagotavljanje cenovno dostopne energije in energetske neodvisnosti, zmanjševanje neenakosti, varstvo potrošnikov, ohranjanje okolja, boj proti podnebnim spremembam ter boj proti izgubi biotske raznovrstnosti.

Četrta strateška prioriteta, spodbujanje evropskih interesov in vrednot po svetu, pa vključuje povečanje evropskih vojaških naložb in sodelovanja, ohranjanje mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, ambiciozno in uravnoteženo trgovinsko politiko ter vodilni položaj v boju proti podnebnim spremembam.

Evropski voditelji so se zavezali enotnosti in solidarnosti

Izredni vrh 28. maja za hitro imenovanje na visoke položaje
V razpravi o prihodnjem petletnem političnem ciklu se niso mogli izogniti razpravi o visokih položajih. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je za 28. maj, dva dni po evropskih volitvah, napovedal izredno srečanje voditeljev vseh 28 članic EU-ja, na katerem bodo sprožili proces imenovanj na visoke položaje v institucijah EU-ja. Cilj je, da se odločitve o imenovanju vodstva EU-ja sprejmejo junija, je poudaril Tusk, ki želi ta proces izvesti gladko, hitro in učinkovito. Pred petimi leti je Unija za odločitve o ključnih položajih potrebovala tri mesece in tri srečanja voditeljev. Tokrat naj bi torej šlo hitreje.
Predsednik Evropskega sveta poudarja, da je pri imenovanjih treba zagotoviti geografsko in demografsko ter politično in spolno uravnoteženost. Zaščita šibkih pred velikimi silami je, tako kot vladavina prava, bistvo Unije, je ponazoril nujnost ustreznega geografskega in demografskega ravnotežja.

Šarec: LMŠ za predsednico podpira Vestagerjevo
Slovenski premier Marjan Šarec je v Sibiuu spomnil, da LMŠ za predsednico Evropske komisije podpira dansko liberalko, zdajšnjo evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, več pa da o imenih ne more povedati. Poudaril je, da si Slovenija želi takšnega vodstva Evropske komisije in drugih institucij, ki bo upoštevalo tudi manjše države in vladavino prava ter ne bo razlikovalo med velikimi in majhnimi. "Želimo človeka z energijo, usmerjenostjo v prihodnost in neobremenjenega z dozdajšnjim dogajanjem," je poudaril. O komisarskem kandidatu na vladi še niso govorili in niti niso vključili tega vprašanja v koalicijska pogajanja, komisarska zgodba je tako odprta, o tem bodo govorili po evropskih volitvah, je še povedal premier.

Voditelji obnovili zaveze o nadaljevanju evropskega projekta