Več držav Evropske unije se je odločilo, da ne bodo kupile celotnega deleža odmerkov cepiv, ki bi jim pripadal glede na število prebivalcev. To je v Evropskem parlamentu potrdila Sandra Gallina, ki je na strani Evropske komisije vodila pogajanja s farmacevtskimi družbami.

Če se za nakup teh odmerkov ne bi zavezale druge države, pogodb po njenih besedah sploh ne bi mogli skleniti.

Sorodna novica Ministrstvo: Slovenija se za opcijsko ponudbo Pfizerja in Moderne ni odločila zaradi rokov dobave

Ozadje pogajanj, ki ga je pred evropskimi poslanci razkrila Gallina, kaže, da so se države zavestno odrekle ključu razdeljevanja odmerkov po številu prebivalstva. Med njimi je bila, kot je znano, tudi Slovenija.

Države članice so morale, potem ko je Evropska komisija potrdila pogodbo s proizvajalcem cepiv, v petih dneh sporočiti, ali bodo pri pogodbi sodelovale, je pojasnila glavna pogajalka. Umaknila se ni nobena, več tednov, celo mesecev pa so se nato dogovarjale, koliko odmerkov bodo dejansko kupile.

Slovenija se je odrekla dodatnim odmerkom, ki bi ji pripadali po prvih pogodbah s proizvajalcema Moderna in BioNtech/Pfizer, ker je računala na skorajšnjo dobavo cepiva podjetja AstraZeneca. Manj kot bi lahko, naj bi po neuradnih informacijah kupile tudi Avstrija, Bolgarija, Slovaška in še nekatere.

Največ odmerkov naj bi kupile Nemčija, Francija in Danska

Njihove odmerke so nato kupile druge države, neuradno največ Nemčija, Francija, tudi Danska. "Hvaležni moramo biti tistim državam, ki so se odločile, da kupijo preostale odmerke, saj je to pomenilo, da smo lahko sklenili pogodbe za celotno število odmerkov," je pojasnila Gallina.

Največja težava pa so po besedah Gallinove neizpolnjene obveznosti podjetja AstraZeneca. Evropska komisija bo uporabila vsa sredstva, da zagotovi spoštovanje pogodb. Od petih tovarn, iz katerih bi moralo podjetje Evropski uniji dobavljati cepiva, po besedah Sandre Galline trenutno deluje le ena.