Kako pomagati Evropski uniji, ki jo je pandemija novega koronavirusa izredno prizadela? Foto: EPA
Kako pomagati Evropski uniji, ki jo je pandemija novega koronavirusa izredno prizadela? Foto: EPA

"Gre za dober korak naprej. 500 milijard evrov je resnično makroekonomsko pomembna številka, vendar pa bi bil dobrodošel bolj ambiciozen pristop za reševanje simetrične krize takšne razsežnosti. Zdaj potrebujemo hiter dogovor o večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje v svežnju," je zapisal Janša na Twitterju v odzivu na objavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je prav tako pozdravila francosko-nemški predlog.

Von der Leynova je med drugim ocenila, da "francosko-nemški predlog prepoznava razsežnost gospodarskega izziva, ki je pred Evropo, in poudarja potrebo po rešitvi s proračunom EU-ja".

Po mnenju komisije bo morala strategija gospodarskega okrevanja temeljiti na treh vzajemno delujočih stebrih: takojšnih ukrepih za pomoč gospodarstvom držav članic v obliki prožnih državnih pomoči in sproženja odstopne klavzule pakta za rast in stabilnost, pa tudi pomoči Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke; 540 milijardah evrov različnih posojil evroskupine, vključno s programom komisije SURE, in večletnem finančnem okviru in instrumentu za oživitev gospodarstva, ki ju bo komisija sprejela prihodnji teden.
Ti ukrepi skupaj bodo državam članicam in podjetjem pomagali prebroditi krizo in nato spodbuditi velikanske naložbe, potrebne za ozdravitev evropskega gospodarstva.

Enotni pogled s Contejem

Janša je na Twitterju prav tako objavil, da se je o omenjenem skladu za zagon gospodarstva EU-ja po pandemiji novega koronavirusa in o večletnem finančnem načrtu pogovarjal tudi z italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem. "Strinjala sva se, da za to, da premagamo to krizo in pomagamo podjetjem in družinam, potrebujemo ambiciozen predlog Evropske komisije. To je vitalnega pomena za to, da bi EU in skupni trg povsem okrevala," je zapisal slovenski premier.

Kurz napovedal nasprotni predlog

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je napovedal nasprotni predlog nemško-francoskemu načrtu o vzpostavitvi 500 milijard evrov vrednega sklada za zagon gospodarstva. Temeljil naj bi na zagotavljanju posojil, predlog pa namerava predstaviti skupaj s kolegi iz Nizozemske, Danske in Švedske.

"Želimo biti solidarni z državami, ki jih je kriza še posebej prizadela, vendar pa menimo, da so prava pot posojila, ne pa subvencije. V naslednjih dneh bomo predlagali naše lastne ideje. Menimo, da je mogoče evropsko gospodarstvo zagnati in se hkrati izogniti skupnemu prevzemu dolgov," je dejal Kurz.

Dodal je, da jih je francosko-nemški predlog presenetil. "Je sicer legitimno, da dve tako veliki državi nekaj predlagata. Vendar pa se bomo o tem morale odločiti vse članice EU-ja," je dejal avstrijski kancler.

Conte je že predtem na Twitterju objavil, da je nemško-francoski predlog prvi pomemben korak v smeri, ki jo je predlagala Italija. "Da bi premagali krizo, da bi podprli podjetja in družine, je treba zgraditi Recovery Fund. Zaupamo v to, da bo iz Evropske komisije prišel ambiciozen predlog," je zapisal predsednik italijanske vlade.

Janša je zvečer tvitnil še, da se je pogovarjal tudi z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem. Kot je zapisal v tvitu, sta se pogovarjala o reševanju posledic epidemije na ravni EU-ja, večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje. Govorila sta tudi o "odpiranju meja in izkušnjah v boju s koronavirusom, kjer sta Slovenija in Avstrija med najuspešnejšimi državami", je še sporočil slovenski premier.

Nemčija in Francija sta v ponedeljek predlagali 500 milijard evrov vreden sklad za ponoven zagon gospodarstva Unije, ki se zaradi pandemije novega koronavirusa spopada z veliko gospodarsko krizo. Sklad bi se financiral z zadolževanjem na trgu v imenu EU-ja, z njim pa bi financirali najhuje prizadete sektorje in regije Unije. Državam, ki bi bile deležne pomoči iz sklada, sredstev naj ne bi bilo treba vračati.

Macron in Merklova predlagata 500-milijardni sklad za okrevanje

EU še rešuje odprta vprašanja glede pandemične pomoči podjetjem v okviru EIB-ja

EU sicer še ni razrešil vseh odprtih vprašanj glede vzpostavitve panevropskega jamstvenega sklada v okviru Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi zagotovil 200 milijard evrov ugodnih posojil v pomoč podjetjem v boju s pandemijo novega koronavirusa.

Panevropski jamstveni sklad, ki naj bi z nacionalnimi poroštvi EIB-ja omogočil povečanje posojilne dejavnosti za do 200 milijard evrov, je poleg sheme SURE za preprečevanje brezposelnosti zaradi pandemije in posojil iz evropskega reševalnega sklada ESM eden od treh stebrov aprilskega pandemičnega fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov.

V Bruslju te tri stebre opisujejo kot tri varnostne mreže – shema SURE je varnostna mreža za delavce, sklad v okviru EIB-ja za podjetja, posojila iz ESM-ja pa za države.

EU še ni razrešil vseh odprtih vprašanj glede vzpostavitve panevropskega jamstvenega sklada v okviru Evropske investicijske banke (EIB). Foto: Reuters
EU še ni razrešil vseh odprtih vprašanj glede vzpostavitve panevropskega jamstvenega sklada v okviru Evropske investicijske banke (EIB). Foto: Reuters

"Nekatera vprašanja je še treba razrešiti. Upamo na hiter dogovor," je poudaril izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis po zasedanju finančnih ministrov EU-ja. Navedel je dve odprti vprašanji: kako močan naj bo poudarek na malih in srednjih podjetjih ter kako se spopasti z morebitnimi izgubami.

Vodja evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno, pa je po Twitterju poročal o dobrem napredku pri odločanju o podrobnostih panevropske jamstvene sheme. Poudaril je, da cilj ostaja, da je ta varnostna mreža za podjetja pripravljena do 1. junija, in članice pozval, naj pretečejo še zadnji kilometer, ko gre za vprašanja glede upravljanja, obvladovanja tveganj in obsega.

Centeno je ministre pozval, naj poiščejo navdih v ponedeljkovi nemško-francoski pobudi glede evropskega sklada za okrevanje. Poudaril je, da je premoščanje razlik v kriznih časih dokaz pravega vodenja in dobro znamenje za prihodnje razprave sedemindvajseterice na tem področju.

Šircelj: Slovenija poudarja pomen malih in srednje velikih podjetij

Slovenijo je na današnjem zasedanju zastopal finančni minister Andrej Šircelj. Na ministrstvu so po zasedanju v sporočilu za javnost zapisali, da Slovenija ustanovitvi garancijskega sklada v okviru EIB-ja ne nasprotuje, poudarja pa pomen malih in srednje velikih podjetij, saj je, v nasprotju z instrumentom SURE in posojili EMS-ja, ta podpora namenjena neposredno podjetjem.

Tudi po zasedanju je bilo slišati opozorila, da bo v drugi fazi odziva na pandemijo, torej za okrevanje gospodarstva, potrebnega še znatno več kot teh 540 milijard evrov. Vsi nestrpno pričakujejo predloge o vzpostavitvi sklada za okrevanje in prilagoditve prihodnjega večletnega proračuna potrebam v pandemiji, ki jih bo Evropska komisija objavila 27. maja.