9. junija bodo v Sloveniji volitve v Evropski parlament. Foto: BoBo
9. junija bodo v Sloveniji volitve v Evropski parlament. Foto: BoBo

Rok za odprtje posebnih transakcijskih računov, s katerega bodo stranke in liste, ki se bodo podale v boj za mesta v Evropskem parlamentu, poravnale stroške volilne kampanje, se je iztekel 24. aprila. Organizatorji volilne kampanje morajo namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji poseben transakcijski račun za financiranje volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnevom glasovanja, v vsakem primeru pa še preden opravijo prvo transakcijo, namenjeno kampanji.

Kot je razvidno iz registra transakcijskih računov, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je poseben transakcijski račun pred rokom odprlo 13 strank oziroma list. Poleg vseh petih parlamentarnih še evropska parlamentarna SLS ter zunajparlamentarne Vesna, Pirati, Dobra država in DeSUS (nastopata s skupno listo), Resni.ca, Zeleni Slovenije in Nič od tega. Zunajparlamentarna stranka SNS, ki je račun odprla, se sicer, kot je pojasnila, ne bo podala na evropske volitve.

Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo ob začetku volilnih opravil teh 1.693.291. To torej pomeni, da bodo lahko posamezne liste za volilno kampanjo namenile do nekaj manj kot 680.000 evrov.

Volilne kampanje niso poceni

Stroški volilne kampanje so vsi stroški, potrebni za izvedbo volilne kampanje za posamezno kandidatno listo. Mednje skladno z zakonom o volilni in referendumski kampanji sodijo stroški oblikovanja, tiskanja, razobešanja in odstranjevanja plakatov, stroški oblikovanja in objavljanja predvolilnih oglaševalskih vsebin v medijih, stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov, stroški oblikovanja, tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, kot so denimo bilteni, katalogi in transparenti, stroški odprtja, vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa ter drugi stroški, nastali zaradi volilne kampanje.

Stranke so sicer glede konkretnih zneskov, ki jih bodo v volilni kampanji namenile za prepričevanje volivcev, večinoma še skrivnostne.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Koliko bodo v kampanje vložile stranke?

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda, ki se na evropske volitve tokrat podaja prvič, zneska, ki ga bodo namenili za kampanjo, ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ne bodo presegli zakonsko dovoljenih sredstev. V koalicijskem SD-ju, ki je že nekaj časa globoko v rdečih številkah, medtem napovedujejo finančno skromno kampanjo. Kot poudarjajo, se bodo zanašali na "lastno znanje, sposobnosti in ustvarjalne sile", delo kandidatov na terenu, aktiviste v stranki ter digitalna orodja. V najmanjši koalicijski stranki Levici predvidene stroške kampanje ocenjujejo na 100.000 evrov.

V opozicijskem NSi-ju načrtujejo, da se bodo njihovi stroški gibali v okviru vrednosti kampanje izpred petih let. Tedaj so za kampanjo odšteli 106.000 evrov. V SDS-u za zdaj na vprašanje STA-ja o volilni kampanji niso odgovorili.

Iz zunajparlamentarne stranke Pirati so sporočili, da nameravajo za volilno kampanjo porabiti okoli 20.000 evrov. Zapisali so, da bodo ta znesek namenili oglaševanju na spletu in družbenih omrežjih ter fizičnemu oglaševanju prek plakatnih mest in deljenju letakov.

V zunajparlamentarni stranki Resni.ca so poudarili, da bodo v kampanjo vložili le nujna sredstva. Koliko je to, niso navedli. Kot so zatrdili, se zavzemajo za učinkovito komuniciranje z minimalnimi stroški. Dodali so, da bodo z volivci komunicirali predvsem na terenu in na družbenih omrežjih.

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam bo uspel preboj na evropski politični parket, bodo sicer upravičeni do povračila stroškov volilne kampanje v vrednosti 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev v volilni kampanji.