Svet Banke Slovenije se je seznanil s statističnim pregledom kazalnikov za spremljanje makroekonomskih ravnovesij v članicah EU-ja. Ugotovil je, da so za Slovenijo opazni negativni trendi na področju konkurenčnosti in neto stanja mednarodnih naložb. Foto: MMC RTV SLO
Svet Banke Slovenije se je seznanil s statističnim pregledom kazalnikov za spremljanje makroekonomskih ravnovesij v članicah EU-ja. Ugotovil je, da so za Slovenijo opazni negativni trendi na področju konkurenčnosti in neto stanja mednarodnih naložb. Foto: MMC RTV SLO

Svet Banke Slovenije kot ključno stvar po padcu pokojninske reforme na nedeljskem referendumu vidi jasno usmeritev in opredelitev dodatnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ. Pri tem bo treba preseči razlike med socialnimi partnerji in pritiske posameznih interesnih skupin, ki zavirajo proces konsolidacije na različnih področjih.

Opozarja namreč, da bi lahko bila Slovenija - če ne bo sprejela dodatnih ukrepov - po zadnjih napovedih Evropske komisije ena od zgolj treh držav Evropske unije, v katerih se javnofinančni primanjkljaj povečuje. Dolg sicer ostaja razmeroma zmeren v primerjavi z drugimi državami, vendar bi lahko v prihodnjih letih zaradi visokega primanjkljaja še naraščal.

Inflacija lahko zniža gospodarsko rast
Gospodarska rast Slovenije kaže na zmerno dinamiko okrevanja in visoko brezposelnost, da bi se nezaposlenost zmanjšala, pa bo treba krepiti cenovno in stroškovno konkurenčnost gospodarstva in izvajati ustrezne strukturne reforme. A zaradi visokega prispevka energentov in deloma cen hrane ter nekaterih enkratnih učinkov bi se lahko stopnja inflacije v drugi polovici leta približala trem odstotkom, nato bo predvidoma prihodnje leto znova upadla, ocenjuje svet banke.