Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Na ponedeljkovi skupščini veletrgovca s plinom Geoplin so lastniki odpoklicali dozdajšnjo poslovodjo Vanjo Lombar, ki je družbo vodila zadnje leto. Na njeno mesto so imenovali Aleša Zupančiča, je poročala Slovenska tiskovna agencija.

Lastniki so se ob tem seznanili s "preliminarnimi ugotovitvami finančnega in pravnega pregleda poslovanja ter s scenariji in izračuni glede možnih posledic kritnih nakupov zemeljskega plina in s tem vpliva na dodatno potrebo po likvidnih sredstvih in potrebnim dodatnim kapitalom do konca leta", so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Petrola. Petrol ima v Geoplinu 74,34-odstotni lastniški delež, država pa 25,01-odstotnega.

Odločitev o dodatnem vplačilu kapitala bodo lastniki sprejeli po preučitvi predstavljenih scenarijev in izračunov na vnovični skupščini družbenikov, ki bo predvidoma sklicana v oktobru.

Možno podržavljenje Geoplina

Podržavljenje po zgledu Uniperja?

Po tem, ko je Nemčija pred kratkim podržavila največjega nemškega uvoznika plina Uniper, se nekaj podobnega obeta tudi pri nas. V državni blagajni je za dokapitalizacijo energetskega sektorja že pripravljenih 750 milijonov evrov, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Jereb.

Sorodna novica Golob: Rebalans je dobra popotnica za zaključek tega leta

"Čisto možno je, da boste v kratkem, v roku naslednjega meseca, slišali, da bo tudi Slovenija nacionalizirala kakšno podjetje, ne zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker to od nas terja situacija. Pri tem se ne bomo šli nobenega socializma ali komunizma, ker tudi Nemci se tega ne grejo, ampak se bomo šli reševanje energetske situacije," je predsednik vlade Robert Golob izjavil v DZ-ju.

V tržnem gospodarstvu nacionalizacija na lepe oči ne pride v poštev, so do ukrepa kritični na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot ocenjuje generalni direktor Aleš Cantarutti, je tak skrajni ukrep primeren le ob naslednjih pogojih: "Govorimo o začasni nacionalizaciji za obdobje, ko je pred nami velika kriza, ko je treba zagotavljati ustrezne vire za to, da to sistemsko podjetje preživi. To bi razumeli, seveda z jasnim načrtom in tudi obljubo, kako se bo država umaknila iz potencialno nacionalizirane družbe."

Podržavljenje Geoplina je najverjetneje treba povezati tudi z njegovo lastniško strukturo, ocenjuje ekonomist Anže Burger. Poleg 25-odstotnega državnega deleža je namreč večinski 73-odstotni lastnik Geoplina družba Petrol. "Tu gre bolj tudi za reševanje Petrola, da se nekako omeji škoda samo na Geoplin, ko država prevzame Geoplin, da se likvidnostne težave ne razširijo tudi na Petrol."

Podobne ukrepe načrtujejo oziroma so jih že sprejeli tudi v Nemčiji in v Franciji. Nemčija je tako podržavila Uniper, napovedala pa je tudi nacionalizacijo VNG-ja in Securing Energy for Europe. Francija pa naj bi podržavila energetskega velikana EDF.

Vanja Lombar. Foto: MMC RTV SLO/Boštjan Podlogar
Vanja Lombar. Foto: MMC RTV SLO/Boštjan Podlogar

Geoplin, HSE in Gen energija – ključni akterji zagotavljanja plina in elektrike

Geoplin bo eden izmed osrednjih akterjev, ki bo skupaj s stebroma elektroenergetskega sistema, Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energijo, ter sistemskimi operaterji na področju elektrike in plina ob trenutnih izjemno velikih tveganjih in še vedno izredno visokih cenah zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino igral bistveno vlogo pri zagotavljanju energetske oskrbe v prihajajočih mesecih, je še poročal STA.

Veletrgovec s plinom bo skupaj s HSE-jem in Gen energijo za zagotavljanje ustrezne likvidnosti deležen tudi državnega poroštva za obveznosti, ki izhajajo iz izvedbe poslov na trgu elektrike oziroma za nakupe plina zunaj EU-ja. Zgornja meja poroštev za Geoplin je 400 milijonov evrov.

Avdio: Oddaja Vroči mikrofon o turbulentni energetski jeseni