"Poglavitno tveganje za doseganje ciljev iz sprejetih proračunskih dokumentov ob nedavno izboljšanih napovedih gospodarske rasti ostaja prihodnji razvoj epidemije. Stanje javnih financ se je v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU-ja," je fiskalni svet zapisal v najnovejši številki publikacije Javnofinančna in makroekonomska gibanja.

Povišan dolg sektorja država je po njegovem mnenju tako bolj občutljiv na morebitne spremembe pogojev financiranja v prihodnosti. Vse to pa nakazuje nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov, ki lahko vplivajo na javnofinančni položaj.

Primanjkljaj državnega proračuna je v prvi polovici letošnjega leta znašal 1,95 milijarde evrov. To je nekoliko več kot v istem obdobju lani, ko je primanjkljaj znašal 1,92 milijarde evrov, čeprav je letos visoka rast prihodkov.

Brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov je primanjkljaj znašal 162 milijonov evrov, kar je manj kot v prvih šestih mesecih lani, ko je dosegel 562 milijonov evrov. Zlasti zaradi neposrednega učinka ukrepov so bili odhodki medletno višji za 18 odstotkov.

500 milijonov za dodatke

Največji delež so v prvi polovici leta predstavljala izplačila dodatkov zaposlenim za okoli 500 milijonov evrov, skupni obseg vseh ukrepov za ohranjanje delovnih mest pa je bil le nekoliko večji.

Razmeroma skromen pritok sredstev EU-ja in tudi s tem povezanih naložb države v prvi polovici leta bo kljub rasti v zadnjih mesecih zahteval precejšnje povečanje v drugi polovici leta za dosego zastavljenih ciljev, njihova neizpolnitev pa lahko vpliva tudi na gospodarsko dejavnost, je poudaril fiskalni svet.

Ugodni bilanci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sta letos večinoma posledica visoke rasti sredstev za zaposlene, zlasti v javnem sektorju, in iz tega izhajajočih prispevkov za socialno varstvo. Tudi zato je bil transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno v prvih petih mesecih za tretjino nižji kot v istem obdobju lani.

Primanjkljaj 8,3 odstotka BDP-ja

Primanjkljaj salda sektorja država je v prvem četrtletju znašal 969 milijonov evrov ali 8,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), vlada pa je v programu stabilnosti iz aprila za celo leto 2021 napovedala primanjkljaj za 4,2 milijarde evrov (8,6 odstotka BDP).

Bruto dolg sektorja država je v prvem četrtletju dosegel 40,2 milijarde evrov ali 86 odstotkov BDP-ja in se je tako precej približal povprečni ravni dolga v EU-ju. Približno ena tretjina povečanja ravni dolga v zadnjem letu je posledica predfinanciranja prihodnjih obveznosti, kar se odraža v ugodnem likvidnostnem položaju državnega proračuna.

"Kljub temu višji dolg srednjeročno predstavlja potencialno tveganje za javnofinančno stabilnost oz. ob spremenjenih pogojih financiranja in višjih stroških za obresti tudi tveganje za izrinjanje drugih izdatkov javnih financ," so še poudarili člani fiskalnega sveta.