Foto: BoBo
Foto: BoBo

Več kot polovica vseh naprav za obdelavo odpadkov je bilo namenjenih reciklaži. S 456 napravami za recikliranje odpadkov so predelali 37 odstotkov vseh odpadkov, ki so nastali v Sloveniji in bili vanjo uvoženi. Recikliranih je bilo skoraj 3,2 milijona ton odpadkov, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2018, ko je bilo recikliranih okoli 3,6 milijona ton odpadkov, je objavil Statistični urad RS (Surs).

Za predelavo odpadkov za zasipanje je delovalo 387 naprav, v katerih se je snovno izrabilo 3,4 milijona ton odpadkov ali 39 odstotkov vseh nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov. V primerjavi z letom 2018, ko jih je bilo 4,1 milijona ton, se je ta količina v letu 2020 zmanjšala za 18 odstotkov.

V 12 napravah za sežig odpadkov, namenjenih energetski izrabi, se je predelalo več kot 191.000 ton odpadkov, kar je malo več kot dva odstotka vseh nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov ter osem odstotkov manj kot v letu 2018 (207.000 ton).

Sorodna novica Cene komunalnih storitev gredo navzgor. Zupanc: Glavni krivec so podražitve energentov.

Tri naprave za sežig odpadkov

V treh napravah za sežig odpadkov z namenom njihovega odstranjevanja pa se je odstranilo nekoliko več kot 38.000 ton odpadkov ali manj kot en odstotek vseh nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov. To je tri odstotke manj kot v 2018, ko se je na tak način odstranilo 39.000 ton odpadkov.

Število naprav za predelavo odpadkov se je med letoma 2018 in 2020 povečalo za skoraj tretjino (32 odstotkov), kar je deloma posledica izboljšanja kakovosti evidenc administrativnega vira. Kljub temu se je količina predelanih odpadkov zmanjšala.

17 odlagališč

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji leta 2020 obratovalo 17 odlagališč odpadkov, od tega 13 za nenevarne, tri za inertne in eno za nevarne odpadke. V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je bilo 11 odlagališč, šest pa v Zahodni Sloveniji.

Na vsa odlagališča je bilo odloženih nekaj več kot 177.000 ton odpadkov oz. dva odstotka vseh odpadkov, s katerimi se je v Sloveniji ravnalo leta 2020. Večina (95 odstotkov) odpadkov je bila odložena na nenevarnih, tri odstotke na inertnih in dva odstotka na nevarnih odlagališčih.

Leta 2020 je bilo v primerjavi z letom 2018 na nenevarnih odlagališčih odloženih za desetino več odpadkov, na inertnih 20-krat več, na nevarnih odlagališčih pa za tretjino manj. Vzrok za izrazito povečanje količine odloženih odpadkov na inertnih odlagališčih je začetek obratovanja novega odlagališča za te odpadke.