Gostinci po vsej Evropi so v pandemiji nasrkali ‒ a le v redkokateri državi so gostinski obrati zaprti že pol leta. Foto: AP
Gostinci po vsej Evropi so v pandemiji nasrkali ‒ a le v redkokateri državi so gostinski obrati zaprti že pol leta. Foto: AP

"Dragi podjetniki, kolektivi in prijatelji! Verjamemo, da je trenutno stanje le začasno in se bomo kmalu vrnili v obdobje, ko sta bili največji skrbi le prazen vinski kozarec in krožnik brez hrane. Do takrat pa vas vabimo, da si oddahnete v našem rustičnem istrskem ambientu in uživate ob domačih specialitetah, ob katerih nikoli ne sme manjkati kozarec refoška!"

Takole ena od primorskih gostiln ponuja poslovna kosila v času epidemije, izjemo v vladnem odloku o zaprtju gostinskih obratov, za katero pa so javnost in gostinci izvedeli šele sredi februarja, po t. i. aferi prleški sendvič, ko je gospodarski minister Zdravko Počivalšek sestankoval v gostilni Taverna v Ivanjkovcih. "Na ministrstvo smo nenehno naslavljali konkretna vprašanja, ali lahko gostinci strežejo pod kakršnimi koli pogoji, pa nismo dobili pritrdilnega odgovora, ki bi lahko omogočil gostincem opravljati to dejavnost, ki pa je bila, kot se je pokazalo, vendarle mogoča," mi pove Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju.

Gostinstvo v času korone: Znajdi se, kot se znaš, preživi, kdor more

Če so ministrstvo za gospodarstvo, ne pa ministrstvo *proti* gospodarstvu, bi morali sami gostincem sporočiti, kdaj lahko kaj začnejo izvajati.

Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS

"Na vprašanja, ki smo jih od začetka novembra do afere prleški sendvič pošiljali, so bili odgovori vedno negativni – ne, ne morete. Skrajno čudno, da rešitve nismo dobili ponujene. In če so ministrstvo za gospodarstvo, ne pa ministrstvo *proti* gospodarstvu, bi morali sami gostincem sporočiti, to in to zdaj lahko. Mi smo jih sami silili v iskanje rešitev, teh rešitev, ki bi omogočale strežbo, pa ni bilo."

Ob pogromu javnosti in gostincev, ki so bili do takrat zaprti že štiri mesece, ko bi očitno lahko stregli vsaj poslovna kosila – čeprav, kot poudarjajo vsi, gre le za manjši del rednega poslovanja, s katerim podjetja skušajo preživeti globoko krizo v turizmu ‒, je ministrstvo pripravilo nova pojasnila o tem, kaj gostinski obrati lahko ponujajo in česa ne ter komu in pod katerimi pogoji.

Ko gre za poslovna kosila, odlok določa, da lahko strežejo restavracije do desetim ljudem iz različnih podjetij. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ko gre za poslovna kosila, odlok določa, da lahko strežejo restavracije do desetim ljudem iz različnih podjetij. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Od februarja dalje so tako zdaj poslovni sestanki v gostinskih obratih dovoljeni, obroke za zaposlene iz enega podjetja pa lahko gostilne pripravljajo, tudi če ne gre za menze znotraj podjetja. Zveni preprosto, pa v resnici ni. Odlok je spisan precej konfuzno, zato si ga gostinci pogosto bodisi razlagajo precej liberalno, bodisi odlok izkoriščajo številni, ki imajo možnost, da predložijo naročilnico podjetja ‒ ali niti tega ne.

Izkoriščanje sistema enostavno

Gostinec, s katerim sem se pogovarjala, in želi ostati anonimen, pravi, da je gostinstvo na robu kolapsa in se nihče ne bo šel še detektiva, ko dobi rezervacijo na podjetje (račun mora biti namreč izdan na poslovni subjekt, ne na fizično osebo). "Zelo enostavno je – pogledaš na bizi.si, prepišeš prvo davčno številko, se usedeš, poješ, plačaš z gotovino, račun z davčno številko na podjetje pa vržeš v smeti," se grenko zasmeji.

Podobno Vinko Jurišnik iz gostišča Jurman, ki je ob izbruhu škandala prleški sendvič za 24ur povedal, da sami poslovnih kosil niso ponujali, ker je v praksi to nemogoče izvajati. "Prvič, nikakršnih pooblastil nimamo, da bi nadzirali, kdo je iz katerega podjetja, nimamo pooblastil, da bi preverili, ali oseba lahko koristi stroške na ime nekega podjetja,” je povedal.

Uroš Fakuč iz z eno Michelinovo zvezdico ovenčane restavracije DAM v Novi Gorici je za MMC povedal, da sam poslovnih kosil ne streže, ker so pravila preprosto preveč nejasna.

Zmedeni tudi inšpektorji

Gostilne bi bile lahko za zaposlene v istem podjetju odprte, med inšpektorji zmeda

Zmeda je popolna tudi med inšpektorji. Omenimo naj samo primer, o katerem smo na naših straneh že pisaliMiha Houston, lastnik Houston Resorta v Podnartu, je, kot preostali kolegi oktobra zaprl vrata svojega lokala. Malice so delavcem od oktobra do konca leta razvažali, ker so jim na ministrstvu za gospodarstvo in na NIJZ-ju zatrjevali, da delavci istega podjetja pri njih ne smejo jesti.

Nekateri gostinci, ki te možnosti imajo, bi radi, da se odprejo vsaj terase ‒ a vse pobude do zdaj so naletele na gluha ušesa. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Nekateri gostinci, ki te možnosti imajo, bi radi, da se odprejo vsaj terase ‒ a vse pobude do zdaj so naletele na gluha ušesa. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Potem pa je decembra prišla k njim inšpektorica uprave za varno hrano in jim pojasnila, da lahko postrežejo delavcem istega podjetja. Tako jim strežejo že od začetka januarja, medtem ko so se drugi Houston Resortu pridružili šele po pripetljaju v Prlekiji, ker je ministrstvo za gospodarstvo vse do takrat trdilo, da to ni mogoče oz. sploh ni odgovarjalo na vprašanja gostincev, kot pravi Cvar.

Danes zloglasni odlok o poslovnih kosilih ustvarja situacijo, ko so nekatere restavracije, zlasti tiste v Ljubljani, dejansko polno zasedene s poslovneži in "poslovneži", medtem ko druge, zlasti tiste v "slepih črevesjih države", kot se izrazi Cvar, sam iz Dravske doline, ostajajo zaprte že več kot pol leta. Podobno je z gostinskimi obrati, ki nudijo dostavo – ta neprimerno bolje funkcionira v mestih kot na podeželju.

Gostinci so prešli že vse razpoloženjske faze od jeze do žalosti, od frustriranosti do obupa in do trenutne popolne apatije. Ob tem se sprašujejo isto, kar se sprašujejo običajni smrtniki, prisiljeni v na pol ilegalna zasebna druženja in združevanja – mar koronavirus loči med poslovneži in vsemi drugimi, neposvečenimi? Med podjetniki na sestanku za omizjem in družino za omizjem? Za mnoge so tovrstna poslovna kosila čista farsa, dokaz, da so bili nekateri ukrepi spisani zaradi ukrepov samih in brez strokovne ali logične podlage.

In še ‒ govoriti o nekih "mehurčkih", ko gre za sestanek, kjer vsak sestankujoči nato odhaja k svoji družini, prijateljem in drugim krogom, se zdi precejšnje metanje peska v oči.

Kaj točno navaja odlok in kakšna so torej ta pravila, ki tako begajo?

  • Restavracija se lahko odpre za poslovne sestanke, na katerih je do 10 ljudi – tudi, če so iz različnih podjetij.
  • Ko gre za goste iz različnih podjetij, velja omejitev desetih ljudi v celotni restavraciji, tudi če ima ta restavracija več prostorov. Še vedno mora namreč restavracija upoštevati tudi veljavni odlok notranjega ministrstva o prepovedi združevanja več kot desetih ljudi.
  • Restavracija lahko streže tudi več kot 10 ljudem naenkrat, če gre za delavce iz istega podjetja – takrat so lahko v omenjeni restavraciji zgolj zaposleni iz omenjenega podjetja (princip menze).
  • V restavraciji, ki nudi tudi prenočišča, se lahko gostu, ki pri njih prespi, postreže, pri čemer so tudi nastanitveni obrati odprti zgolj za poslovne goste.
  • Ko gre za izkazovanje upravičenosti oz. pristnosti poslovnega srečanja, je dovolj račun, izdan na poslovni subjekt, čeprav pri ministrstvu tudi pravijo, da je "treba dokazati poslovni odnos med dvema poslovnima subjektoma oz. strankama", pri čemer leži odgovornost na gostih, ne gostinskem obratu. Če gre za ponujanje malic podjetju po principu menze, je potrebna pogodba med gostinskim obratom in podjetjem/naročnikom.
Gostilne so vrata zaprle oktobra. Foto: AP
Gostilne so vrata zaprle oktobra. Foto: AP

Vse jasno? Kot so nam potrdili viri, se odlok v praksi marsikje interpretira zelo liberalno ali se povsem zaobide. Spet drugi gostinci pravijo, da ravno zaradi nejasnosti poslovnih kosil raje ne nudijo, kot da bi se šli policiste ali pa bi jih zadela kazen zaradi napačne interpretacije. Konkretne številke, koliko gostinskih obratov v tem času nudi poslovna kosila, je nemogoče dobiti, interne ocene pa se gibljejo od 20 pa nekje do 40 odstotkov.

"Glede možnosti izvedbe poslovnih kosil (in drugih ukrepov) si želimo jasnejše komunikacije pristojnih služb. To bi onemogočalo različna tolmačenja predpisov. Prav tako je ponudnikom storitev (zlasti tistim, ki niso vključeni v zbornice) težko spremljati predpise, ki se večkrat spreminjajo," opozarja direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.

Vila Podvin: "Želimo, da prevlada razum"

Delitev na državljane s podjetjem in na tiste brez z epidemijo nima nobene povezave. Želimo, da prevlada zdrav razum.

Uroš Štefelin, Vila Podvin

Eden tistih, ki poslovna kosila nudi, je Uroš Štefelin iz Vile Podvin v Mošnjah pri Radovljici z eno Michelinovo zvezdico, kjer imajo za poslovne goste na voljo tudi hotel. Kot je za MMC povedal Štefelin, ponujajo poslovni najem z obrokom, goste naprošajo za rezervacijo tri dni pred dogodkom, določili so minimalno porabo, je pa povpraševanje "zanemarljivo" in s tovrstnimi kosili zagotovo ne morejo preživeti.

"Mi naredimo res samo za zaključeno skupino do 10 ljudi naenkrat, in da so sami v lokalu, ker je tako nejasno, da drugače ne upamo. Sicer pa smo še to naredili zgolj kake trikrat, ker preprosto ne upaš tvegati, ker ne veš, kaj lahko in česa ne. Je pa res, da si vsak po svoje tolmači zakon," skomigne Štefelin.

Epidemiologi so si enotni, da zlasti pri zunanji strežbi kake večje nevarnosti za okužbe ni. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Epidemiologi so si enotni, da zlasti pri zunanji strežbi kake večje nevarnosti za okužbe ni. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Ob tem je gorenjski kuharski mojster še dodal, da si v Vili Podvin želijo, da bi bila pravila za vse enaka. "Delitev na državljane s podjetjem in na tiste brez z epidemijo nima nobene povezave. Glede na ukrepe se virus v velikih podjetjih, kot kaže, ne širi ... Želimo, da prevlada zdrav razum."

Maxim od nekdaj uperjen v poslovni segment

Za razliko od Vile Podvin, ki si s poslovnimi kosili ne pokriva stroškov, je ljubljanska restavracija Maxim že tradicionalno usmerjena prav v ponudbo za goste iz poslovnega segmenta, zato je, kot je za MMC povedal direktor gostinstva Andrea Odogaso, za njih zelo pomembno, da tudi v času prilagojenega obratovanja ohranjajo stik s svojimi gosti. "Zdaj izvajamo poslovna kosila v omejenem obsegu in z upoštevanjem strogih ukrepov, ki so določeni za to področje. Seveda je obseg poslovanja zdaj daleč pod obsegom naših zmogljivosti in potenciala, ki ga Maxim nedvomno ima," je dejal.

Odogaso ob tem zatrjuje, da sprejemajo rezervacije le za kosila z omejenim številom gostov. "Naša ponudba in storitev sta zdaj prilagojeni tem omejitvam, prostore imamo zdaj dodatno ločene in tudi ločene sanitarije, prostore pogosto prezračujemo, imamo evidenco gostov ipd.," razlaga.

Pri Maximu ne želijo komentirati odločitev v okviru ukrepov za zajezitev epidemije, jih pa razumejo "v okviru prizadevanj, da se tudi ob epidemiji skuša ohraniti vsaj osnovna raven poslovne komunikacije in poslovanja, s tem pa tudi omejenega obsega bolj poslovnih pogostitev". Kot pravi Odogaso, v restavraciji skrbijo, da tako zaposleni kot gostje upoštevajo ukrepe in omejitve, ki so za take obede zdaj predpisani, se pa strinja, da okoliščine niso vedno enake za vse lokale, a verjame, da se bo s sproščanjem ukrepov spet povečala priložnost tudi za gostinske obrate zunaj mestnih središč, saj imajo druge prednosti.

Ana Roš iz Hiše Franko ne more odpreti za strežbo na terasi, saj je vreme v Kobaridu preveč nepredvidljivo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ana Roš iz Hiše Franko ne more odpreti za strežbo na terasi, saj je vreme v Kobaridu preveč nepredvidljivo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Ana Roš: Z bližnjicami agonijo samo podaljšujemo

Ena tistih, ki ima restavracijo, ki za uspešno delovanje nujno potrebuje popolno sprostitev ukrepov, vključno s strežbo v notranjih prostorih in sprostitvijo prehajanja mej, je zagotovo Ana Roš iz Hiše Franko.

Jaz res mislim, da virus ne vidi razlike med zasebnim kosilom in poslovnim kosilom.

Ana Roš, Hiša Franko

Restavracija, ki je bila lani junija, na začetku tiste majcene sprostitve, ovenčana z dvema Michelinovima zvezdicama, je bila v zadnjih 13 mesecih odprta zgolj pičlih 18 tednov, ponudba poslovnih kosil zanje ne pride v poštev, zaradi muhastega in nepredvidljivega kobariškega vremena pa tudi strežba na terasi ne.

Roševa je do izjeme v vladnem odloku kritična. "Ta poslovna kosila so zame precej velik nateg. Mar poslovnih kosil virus slučajno ne pozna? Enako je s poslovnimi najemi v hotelih in nad tem nadzora praktično ni."

Hiša Franko je 38. restavracija sveta. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Hiša Franko je 38. restavracija sveta. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Seveda je tu nastala ogromna razlika med podeželjem in mestom ‒ mestu je ta odredba dala možnost, da dela in živi, vsem drugim, tistim predvsem, ki živimo na podeželju, pa seveda ne. Kako naj Hiša Franko ali Hiša Polonka ali kdor koli v Kobaridu odpre za poslovni najem oz. poslovna kosila, če tu praktično biznisa oz. industrije ni?" se sprašuje kuharska mojstrica, ki vodi 38. restavracijo sveta po izboru seznama 50 Best Restaurants.

"In zdi se mi, da vsi ti ukrepi, ki so neke vrste bližnjice do tega, da vsi skupaj začenjamo goljufati oz. da smo začeli goljufati sistem, podaljšujejo krizo, predvsem pa ni več nadzora nad tem, kaj kdor koli počne. Če res moramo državo hermetično zapirati in ustavljati gospodarstvo, potem bi bilo prav, da se gospodarstvo generalno ustavi, virus oklesti in potem začne nazaj živeti. Tako pa z vsemi temi bližnjicami to agonijo podaljšujemo."

"Ta trenutek je agonija na podeželju seveda večja, ker smo zaprti 13 mesecev minus 18 tednov lani poleti, in mislim, da so takšni ukrepi oz. obhodi nevarni, hkrati pa povzročajo veliko slabe volje in nejevolje, zato ker se dejansko pravila spreminjajo vsak dan in praktično brezpredmetno. Jaz res mislim, da virus ne vidi razlike med zasebnim kosilom in poslovnim kosilom."

Zdi se mi, da vsi ti ukrepi, ki so neke vrste bližnjice do tega, da vsi skupaj začenjamo goljufati oz. da smo začeli goljufati sistem, podaljšujejo krizo, predvsem pa ni več nadzora nad tem, kaj kdor koli počne.

Ana Roš, Hiša Franko

"Zdi se mi, da postavljamo pravila in zakone zato, da potem iščemo luknje, kako jih bomo izrabili, da se nam ja ne bo nič zgodilo. In zato virus ostaja in zato bo virus obstal in zato bomo restavracije odpirali mogoče junija ali julija, čeprav dejansko polovica njih že zdaj dela. In ko sprašujem vlado, ali lahko mogoče poskusno odpremo, da ugotovimo, ali so restavracije dejansko viri okužb, takrat rečejo pa, da to ni mogoče, ker restavracije morajo ostati zaprte. Se pravi, da rečemo eno, v drugem hipu pa jim dokažemo ravno nasprotno," sklene Roševa in s tem povzame frustracije številnih, ki zaman čakajo na kakršen koli odgovor od pristojnih v vladi, ko gre za odpiranje gostinstva.

Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Raziskave: Restavracije le minimalni viri okužb

"Komunikacije ni," odgovori Cvar na vprašanje, kako poteka dogovarjanje vlade z gostinci. Kot poudarja, sekcija že od marca lani samoiniciativno podaja pobude in dopise glede zaščitnih ukrepov in potencialnega odpiranja, načinov, kako bi se lokali le lahko odprli, a odziva na vladni strani ni. "Kot javnost tudi mi lahko le spremljamo odločitve prek medijev."

Enotnih stališč, koliko restavracije dejansko prispevajo k širjenju okužb, ni, a raziskave, ki so bile na tem področju v zadnjem letu opravljene, nakazujejo, da gre zgolj za minimalen delež okužb, med 1 in 3 odstotki. Kljub temu se zdi, da je najbolj na udaru ukrepov prav gostinstvo.

"Tako je," pravi Cvar, ki dodaja, da so prav te raziskave njihov največji pogajalski adut, a za zdaj nekega učinka ni.

Toliko škode, kot se tu dela gospodarstvu, pa se ne išče rešitve, kjer bi s precej manj finančnega vložka poiskali tehnološko rešitev, kot smo jo za kajenje in prezračevanje. Ker tega virusa se očitno ne bomo rešili s precepljenostjo ali prekuženostjo, ker se bo verjetno kot gripa v naslednjih sezonah ponavljal.

Blaž Cvar

"Res je sicer, da zadrževanje v zaprtih prostorih, sploh dolgotrajno, verjetno poveča tveganje, ampak ali ni mogoče v vseh teh mesecih smiselno iskati rešitve? Velenjsko podjetje, ki sodeluje z nemškim Bundeswerom, je že jeseni razvijalo način filtriranja zraka, ki bi vsaj delno zmanjšal tveganje. Dela javni prevoz, vključno z letalskim, kjer se tudi dalj časa zadržujemo v še manjšem zaprtem prostoru,"

"Toliko škode, kot se tu dela gospodarstvu, pa se ne išče rešitve, kjer bi s precej manj finančnega vložka poiskali tehnološko rešitev, kot smo jo za kajenje in prezračevanje. Ker tega virusa se očitno ne bomo rešili s precepljenostjo ali prekuženostjo, ker se bo verjetno kot gripa v naslednjih sezonah ponavljal," meni.

Fafangel oster do prestrogih ukrepov

Ob tem še dodaja, da čeprav so bili kot "nenujna panoga" označeni tudi globalno in na evropski ravni, ter tako tudi tretirani, pa bi to lahko trajalo mesec ali dva, ne more pa biti taka panoga zapostavljena sedem mesecev neprekinjeno. Še posebej, kot opozarja, ker je na njihovi strani tudi večji del stroke.

Odpreš terase, ki je pravzaprav epidemski ukrep, ker premakneš zbiranje ljudi na nadzorovan način, na odprt prostor, z razdaljo. Ki je tudi bolj varen.

Vodja Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Mario Fafangel za Obalaplus

Prejšnji teden je bil tako vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju Mario Fafangel v intervjuju za Obalaplus kritičen do vrste odlokov, vključno s tem, da ostajajo zaprte terase gostinskih obratov. "Raje bi videl ljudi, da se družijo zunaj in ohranjajo razdaljo, namesto da iščejo rešitev na najbolj tvegan način. V podzemni garaži, na primer. Lahko razumem ta ukrep v kriznem trenutku 14 dni lockdowna, potem pa ga sprostiš. In razmišljaš o nadomestnem ukrepu. Odpreš terase, ki je pravzaprav epidemski ukrep, ker premakneš zbiranje ljudi na nadzorovan način, na odprt prostor, z razdaljo. Ki je tudi bolj varen," je dejal.

Podobno tudi epidemiologinja Nina Pirnat, nekdanja direktorica NIJZ-ja, razrešena marca lani, ob nastopu Janševe vlade (in začetku pandemije), ki je na seji Odbora za zdravstvo v parlamentu opozorila pred pretirano radikalnimi ukrepi in poseganjem v svobodo in delo zdravega prebivalstva, ki usmerja vso energijo v to, kako se bodo ognili kaznim, namesto da bi razumeli, kako se virus prenaša, in z manjšimi prilagajanji omejili okužbe, pri čemer se je sklicevala na raziskavo iz revije Nature iz novembra lani.

Kdaj ste bili nazadnje v restavraciji? Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Kdaj ste bili nazadnje v restavraciji? Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Vložili milijone v gostinstvo, zdaj ga puščajo na hladnem

Da je gostinstvo v zadnjih zdihljajih, so si enotni praktično vsi v tem poslu. Rezerv več ni, po raziskavi iz februarja jih je do takrat že 15 odstotkov gostinsko dejavnost opustilo, zdaj se številka bliža 20 odstotkom. Gostinci so bili odrinjeni na stranski tir, popolnoma zapostavljeni in prepuščeni malodušju, depresiji in apatiji. Na prste ene roke bi lahko prešteli države, v katerih restavracije ostajajo zaprte tako dolgo kot pri nas.

Vse to še toliko bolj bega in šokira, ker je Slovenija kot država prepoznala pomen gostinstva za državo in turizem. V zadnjih letih, ko se Slovenija vse bolj vzpenja kot gastronomska destinacija, so oblasti vložile milijone v promocijo gostinstva, v slovensko izdajo vodiča Gault-Millau, v naziv Evropske gastronomske regije, ki ga nosimo v tem neposrečenem letu, samo za dveletno pogodbo z Michelinom je odštela 950.000 evrov. Ta ista država zdaj pušča gostince, s katerimi se je tako kitila in se ponašala v tujini, popolnoma na hladnem, brez rešitev, brez pogajanj.

Cvar pravi, da je ta občutek zapostavljenosti popolnoma na mestu, razlog za to pa po njegovem mnenju tiči tudi v politični preračunljivosti in oportunizmu. "V gostinstvu je registriranih 10.000. To ni neka masa, to niso volilni glasovi. Zato doslej nekega pravega političnega pritiska ni bilo. Če se politika odloči, da bo reševala neki problem, ga tudi bo."

Gostinstvo na kolenih