V skupini Kolektor pravijo, da je velika večina delavcev pri njih zadovoljnih z zaposlitvijo, priznavajo pa, da so delavcem, ki so v prvem letu zamenjali delodajalca, sporazumno zaračunali stroške pridobitve delovnega dovoljenja, česar pa od februarja letos ne počnejo več. Foto: BoBo

"Mi smo večkrat opozorili na izsiljevanja delodajalcev, ki delavcem v pogodbo o zaposlitvi dodajo člen, po katerem mora delavec plačati kazen, če odpove pogodbo o zaposlitvi," je poudaril Goran Lukić iz društva Delavska svetovalnica. Dodal je, da so v zadnjih mesecih enak poslovni model zaznali pri enem največjih gradbenih skupin pri nas, Kolektorju, kot tudi podjetju Siliko, ki je eden izmed ustanovitvenih članov Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). SBC ima sicer na svoji spletni strani zapisano vizijo, "da postane družbeno najbolj prepoznaven klub, ki z zgledom poštenega podjetništva spreminja dogajanje v slovenski družbi," poštenost pa je izpostavljena tudi v poslanstvu in statutu kluba.

A v praksi je ta poštenost, tako Lukić, pri podjetju Siliko postavljena pod vprašaj. Kot je poudaril, so v svetovalnici seznanjeni s prakso, da družba Siliko z delavcem sklene pred pogodbo o zaposlitvi tudi dogovor, po katerem se pogodbeni stranki "dogovorita ob upoštevanju pravil Obligacijskega zakonika, da se je družba Siliko, d.,o.,o,. zavezala urediti vse postopke, potrebne v zvezi s pridobitvijo delovnega dovoljenja za drugega pogodbenika". V nadaljevanju pa so stroški ureditve dokumentacije v okviru pogodbe o zaposlitvi opredeljeni v višini 500 evrov.

V nadaljevanju dogovora je opredeljeno, da če pride do prenehanja delovnega razmerja po volji delavca ali njegovi krivdi, se delavec "zaveže povrniti prvemu pogodbeniku (delodajalcu op. a.) sporazumno ugotovljene stroške, nastale s pridobivanjem delovnega dovoljenja. Prvemu pogodbeniku je v primeru kršitve dogovora in pogodbe s strani drugega pogodbenika (delavca op. a.) nastala škoda vsaj v višini 500,00 EUR, če je škoda višja, ima prvi pogodbenik pravico terjati višjo škodo."

Zavod za zaposlovanje: To je kršitev sporazuma z BiH-om
Sklenitev dogovora se nanaša na urejanje delovnih dovoljenj, potrebnih po sporazumu o zaposlovanju državljanov BiH-a v Sloveniji. Slednji med drugim določa, da mora biti državljan BiH-a za veljavnost delovnega dovoljenja pri delodajalcu zaposlen najmanj eno leto, obenem pa določa tudi, da mora vse stroške pridobivanja delovnega dovoljenja kriti delodajalec. "Mi smo se zaradi tega primera dogovora med delavcem in podjetjem Siliko obrnili na zavod za zaposlovanje, kjer so nam odgovorili, da je po njihovem mnenju sklenitev takega dogovora kršitev sporazuma," je poudaril Lukić in dodal, da so na zavodu delavcu svetovali, naj se obrne na inšpektorat za delo.

V Delavski svetovalnici so se obrnili tudi neposredno na podjetje Siliko in jih pozvali, naj delavce obvestijo, da je tak dogovor ničen, a so od predstavnika podjetja prejeli odgovor, da dogovor temelji na obligacijskem zakoniku, in ne na delovnem pravu, "kar je nesmiselno, saj se nanaša neposredno na sklenitev pogodbe o zaposlitvi," poudarja Lukić in ob tem dodaja, da so v odgovor na ta dopis poslali vprašanje, ali je to uradno stališče podjetja, a odgovora niso prejeli.

V delavski svetovalnici so predsednika SBC-ja pozvali k izključitvi podjetja Siliko iz kluba, v katerem izpostavljajo poštenost pri podjetniškem delovanju. Foto: BoBo

Visokoleteče besede o poštenosti in klavrna realnost
"Skratka na eni strani imamo visokoleteče besede o poštenosti podjetništva s strani SBC-ja, ki po drugi strani v svoj upravni odbor izvoli delodajalca, ki da delavcu v roko tak dogovor," je ob tem dejal Lukić, saj je lastnik podjetja Siliko Janez Koprivc nedavno postal član upravnega odbora kluba. Zato je Goran Lukić predsednika SBC-ja Marjana Batagelja pozval k izključitvi podjetja Siliko iz kluba. "Če so tako dobro podjetje, da sledijo viziji kluba slovenskih podjetnikov, zakaj je potem treba izsiljevati delavce, če so pogoji dela in plačilo dobri?" se ob tem sprašuje Lukić.

Na naša novinarska vprašanja o pogodbenih kaznih pa so nam v družbi Siliko odgovorili le, da nam zaradi službene odsotnosti vodstva in pristojnih odgovorov ne morejo zagotoviti. V SBC-ju pa so na naša vprašanja odgovorili, da je informacija o podjetju Siliko zanje nova, zato jo bodo preverili in se glede na ugotovitve ustrezno odzvali.

Pogodbene kazni tudi pri Kolektorju
Drug primer, ki so ga v delavski svetovalnici izpostavili, pa je CPG VG, ki je del skupine Kolektor oziroma je v 100-odstotni lasti podjetja Kolektor CPG. Kot je povedal Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice, so seznanjeni s primerom delavca, ki je pogodbo o zaposlitvi s CPG VG sklenil prek posredovanja tretje agencije. V pogodbi o zaposlitvi pa je bil člen, ki je določal, da "če delavec po lastni volji prej kot v 3 letih zapusti delodajalca, mora odplačati 1000 EUR za stroške pridobivanja delovnega dovoljenja in 500 EUR za pridobivanje kode 95 ali NPK, če je bilo to potrebno za njegovo zaposlitev."

Manj kot 70 evrov za mesec dni dela pri Kolektorju
V CPG VG-ju so delavcu pozneje vročili odpoved iz poslovnih razlogov, kot razlog pa je navedena zamuda pri začetku gradnje podpornih cest za 2. tir. Ob vročitvi odpovedi so delavcu, tako Zrnić, tudi pojasnili, da si lahko poišče drugega delodajalca v Sloveniji, kar pa glede na sporazum z BiH-om v prvem letu delovnega dovoljenja ni mogoče. Dokončno pa je delavca doletela hladna prha ob prejemu plačilne liste, na kateri je bilo odštetih 584 evrov na podlagi pogodbene kazni.

V Kolektorju poudarjajo, da so letos v treh primerih z delavci dosegli sporazumno plačilo za stroške pridobitve delovnega dovoljenja, česar pa od februarja ne počnejo več. Foto: BoBo

Delavec je tako za mesec dni dela na tekoči račun po odbitku prejel 69,89 evrov neto plače. Zrnić ob tem dodaja, da "če pristojni v skupini Kolektor menijo, da lahko človek s tem preživi, naj to poskusijo tudi sami."

Za manj kot 100 evrov takse 1.000 evrov pogodbene kazni
Še več, ko so se v Delavski svetovalnici obrnili na Kolektor, so od predstavnika družbe prejeli zagotovilo, da vse stroške pridobivanja delovnega dovoljenja na podlagi sporazuma z BiH-om krije delodajalec. Ob tem velja poudariti, da je na podlagi sporazuma ob vlogi za delovno dovoljenje treba plačati 4,5 evra takse in še 70 evrov takse ob izdanju dovoljenja. Zrnić ob tem dodaja, da v nobenem primeru stroški ne presežejo 150 evrov, zato se sprašuje, kje so pri Kolektorju izračunali 1.000 evrov pogodbene kazni v primeru odpovedi delavca.

Sodišče je v primeru IPS podjetja Retrans, ki Luki Koper posreduje delavce, presodilo, da je pogodbena kazen delavcu ob odpovedi neustavna. Foto: BoBo

Kolektor: Večina delavcev je pri nas zadovoljnih
Na Kolektorju so v odgovor na naše vprašanje o razlogih za pogodbene kazni zapisali, da "Določilo v pogodbi uporabljamo z namenom, da se dodatno vzpostavi zavedanje o stroških v povezavi s tem in potreben resen odnos z obeh strani. Pojavljajo se namreč zlorabe s strani delavcev, ki preprosto izginejo, z njimi pa ni možno več vzpostaviti kontakta. Družbi pa ostanejo težavni delovnopravni postopki, da uredi status teh delavcev oziroma njihovo odjavo iz zavarovanja." Na vprašanje, ali delavcev ni mogoče motivirati drugače, pa v Kolektorju odgovarjajo, da so vsem delavcem ponujeni enaki pogoji, kot jih imajo slovenski delavci. V okoli 5 odstotkih pa prihaja do primerov, ko delavci zapustijo podjetje, kar je pogosto posledica "njihovih slabih odločitev, ko se zaposlijo pri drugem delodajalcu, pri katerem imajo veliko slabši delovnopravni status. Ali pa odidejo, na primer v Nemčijo, kjer nimajo urejenega delovnopravnega statusa. Velika večina delavcev je z zaposlitvijo pri nas zadovoljna."

Ob tem v Kolektorju dodajajo, da delavcem, ki jim po letu dni ne podaljšajo pogodbe, izplačajo tudi odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in ne zaračunavajo nobenih stroškov. Na vprašanje, ali so sprožili kakšno izvršbo na podlagi pogodbene kazni, pa v Kolektorju odgovarjajo, da ne. So pa v treh primerih v zadnjem letu, ko je delavcu prenehala pogodba o zaposlitvi v prvem letu in je delovno dovoljenje uveljavljal pri drugem delodajalcu, te stroške "sporazumno zaračunali". Obenem pa dodajajo: "Tega od 1. 2. 2019 ne počnemo več. V kolikor bi delavec želel v prvem letu zapustiti podjetje, mu prekličemo delovno dovoljenje in ne zaračunavamo nobenih stroškov. Po letu dni pa ima delavec prost dostop na trg dela, kar v celoti spoštujemo."

Prakse "luških gazd" se širijo
Da so tovrstne pogodbene kazni pravno nedopustne, smo pred časom poročali tudi na MMC-ju na primeru podjetja Retrans, ki deluje kot podjetje IPS v Luki Koper. V podjetju so delavcem iz BiH-a v pogodbi določili 2.000 evrov pogodbene kazni, če delavec odpoved poda v manj kot treh letih. Kot smo poročali, je podjetje Retrans od delavca z izvršbo zahtevalo plačilo pogodbene kazni, nato pa jo poskušalo izterjati tudi na sodišču. A je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je taka pogodbena kazen neskladna s svobodno izbiro delodajalca oziroma svobodo dela, kot je opredeljena v ustavi.

Goran Lukić ob tem dodaja, da na Delavski svetovalnici opažajo skrb vzbujajoč vzorec, "ko delodajalci jamrajo, da ni delavcev, saj se bazen delovne sile počasi prazni, zato skušajo ljudi nase privezati za čim več časa". Po njegovem mnenju je treba spornim pogodbenim kaznim stopiti na rep čim prej, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da bodo pogodbene kazni postale sestavni del našega trga dela. "Pogosto poslušamo, kako so delavci pri nas preveč zaščiteni, a glede na to, kar se dogaja, bi sam rekel, da so zaščiteni še premalo."