Kljub številnim nepravilnostim in nezakonitostim, ki so jih organi odkrili v poslovnem modelu IPS, ostaja realnost delavcev nespremenjena. Foto: BoBo
Kljub številnim nepravilnostim in nezakonitostim, ki so jih organi odkrili v poslovnem modelu IPS, ostaja realnost delavcev nespremenjena. Foto: BoBo
Miro Cerar
Lani poleti je predsednik vlade v državnem zboru dejal, da se mora poslovni model Luke Koper spremeniti v smer zaposlovanja delavcev, ki jih Luka potrebuje, a nedavni odgovor vlade na pobude parlamentarne komisije za nadzor javnih financ kaže, da je vlada do zaposlovanja delavcev vendarle zadržana, saj poudarja, da nima pravnih vzvodov, s katerimi bi Luki to zaposlovanje omogočila. Foto: EPA
Žerjav v Luki Koper
V Delavski svetovalnici opozarjajo na oglas v Srbiji, kjer tamkajšnja agencija išče delavce za Luko Koper po urni postavki 3,3 evra. Foto: BoBo

Več kot leto dni od ugotovitve inšpektorata pri enem izmed izvajalcev pristaniških storitev oziroma "luških gazd", kot jim pravijo delavci, da gre za posredovanje delavcev in ne storitev, se položaj za preostale delavce IPS-a ni bistveno spremenil. Luka Koper je sicer prekinila sodelovanje s tremi podjetji, ki so se znašla pod drobnogledom inšpektorata, tako da so ti delavci prešli pod novega "gazdo", medtem ko drugih bistvenih sprememb ni bilo.

"Decembra sem opravil nekaj več kot 300 ur, vse v dvanajsturnih izmenah, nekateri moji kolegi pa so delali tudi 360 ur," pripoveduje eden izmed delavcev IPS-a in poudarja, da kljub medijski pozornosti, ki so je bile deležne nepravilnosti in nezakonitosti okoli podjetij IPS, zanje bistvenih sprememb ni. "Edina sprememba je v tem, da imamo zdaj zagotovljen počitek med posameznimi izmenami, medtem ko se je v preteklosti dogajalo, da smo se po štirih urah morali vrniti na delo."

Klic na delo dve uri pred izmeno
A to je skromna sprememba, glede na to, da delavci ne vedo, kdaj bodo morali naslednji dan na delo, saj jih "gazda" o tem obvesti uro ali dve, preden se njihova izmena začne, medtem ko plačilo ostaja deljeno na osnovo, ki znaša minimalno plačo, preostanek pa jim "gazde" bodisi izplačujejo v gotovini bodisi prek izplačevanja dnevnic ali stroškov prevoza na delo, kar je, kot smo pred časom že poročali, sestavni del poslovnega modela IPS-ov.

Poslovanje "luških gazd" je bilo v preteklem letu pod drobnogledom tako finančne uprave kot inšpektorata za delo, pri čemer sta oba organa ugotovila nepravilnosti, tako je finančna uprava ugotovila, da podjetja IPS poslujejo tudi z verigami podizvajalcev, pri čemer zadnji v verigi dviguje nedokumentirano gotovino, ki služi za plačilo delavcev ali provizij. O problematiki pa je dvakrat razpravljala tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ.

Tudi upravno sodišče pritrdilo inšpektoratu
Prav tako je upravno sodišče pritrdilo inšpektoratu za delo, da je šlo v primeru družbe Encon za posredovanje delovne sile, na kar so v Luki Koper odgovorili, da gre le za ugotovitev na konkreten primer, a kot opozarjajo v Obalni sindikalni organizaciji KS 90 (OSO KS90) in Delavski svetovalnici lahko upravičeno domnevajo, da bi bile podobne ugotovitve tudi pri ostalih IPS-podjetjih, ki poslujejo po podobnem poslovnem modelu.

Ne nazadnje je tudi posebna revizija poslovnega modela IPS, ki jo je opravila revizijska hiša PwC, opozarjala na pravna tveganja zlasti z vidika zahtevkov za neporavnane davke in prispevke delavcem, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja. Revizorji so tudi ugotavljali, da ni finančnih utemeljitev poslovnega modela. Izsledki posebne revizije so bili tudi eden izmed očitkov nekdanji upravi, ki so jo nadzorniki tik pred iztekom lanskega leta tudi razrešili.

Vlada: Nimamo pravnih vzvodov za zaposlovanje
A če je tudi predsednik vlade še lani poleti dejal, da bi Luka Koper morala spremeniti poslovni model tako, da v večji meri sama zaposli pristaniške delavce, ki jih potrebuje, pa je vlada po menjavi uprave do zaposlovanja delavcev precej bolj zadržana. Tako je v odgovoru vlade na pozive parlamentarne komisije za nadzor javnih financ navedeno, da je Luka Koper javna delniška družba, ki je zavezana vsem delničarjem na podlagi načela enakopravnosti. "Vlada kot delničar Luke Koper nima dodatnih pravnih vzvodov, ki bi omogočili Luki Koper, da neposredno zaposli pristaniške delavce, ki delajo prek izvajalcev pristaniških storitev."

Obenem je vlada poudarila tudi, da mora vsak delodajalec javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer mora upoštevati prost dostop vseh do zaposlitve, a sindikati ob tem opozarjajo, da bi bil lahko pri zaposlovanju kriterij tudi izkušnje, ki jih imajo delavci IPS v nekaterih primerih dovolj, "da bi izpolnili celotno svojo delovno dobo", kot se je slikovito izrazil Damjan Volf iz OSO KS 90.

V Srbiji iščejo delavce za Luko Koper
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice pa je opozoril, da je bil v Srbiji pred dobrim mesecem dni objavljen oglas, kjer agencija za posredovanje dela išče delavce za vožnjo tovornjakov na območju Luke, pri čemer jim agencija ponuja 3,3 evra na uro, od delavcev pa pričakuje, da bodo v treh tednih delali po 6 dni na teden in v tem času opravili 220 ur dela, četrti teden pa bodo prosti.

Tudi delavci IPS-a, ki trenutno delajo v Luki, opozarjajo, da se povečuje število novih delavcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, pri čemer jih skrbi, ali bodo ti delavci dobili prednost pred njimi, ki v Luki delajo že 20 let ali več. Predvidene nove zaposlitve so sicer predmet poslovnega načrta Luke, ki pa tudi zaradi menjave uprave še ni bil sprejet. Predsednik konfederacije KS90 Peter Majcen pa je ob tem dejal, da ne bodo dopustili, da se na že ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti v tem poslovnem modelu pozabi.

Inšpektor delavcu: Lahko si lovil brancine
Obalni sindikati in Delavska svetovalnica zato pričakujejo, da bosta finančna uprava in inšpektorat za delo nadaljevala preglede poslovanja IPS-podjetij v Luki Koper in ugotavljala nepravilnosti v poslovnem modelu "socialnega dampinga", kot je poudaril Damjan Volf. Goran Lukić pa pričakuje, da bodo pri inšpektoratu opravili postopke ugotavljanja posredovanja delovne sile pri vseh IPS-ih sočasno, saj se v nasprotnem primeru zgodi le to, da Luka z IPS-om sodelovanje prekine, delavci pa so potem prepuščeni drugim "gazdam", prek katerih opravljajo delo.

Lukić je ob tem dejal, da so sprožili tudi postopke zoper enega inšpektorja za delo, na katerega so se obrnili opeharjeni delavci IPS-a. Inšpektor je pritožbo delavca o pretiranih nadurah odpravil z utemeljitvijo, da je po evidenci, ki mu jo je posredoval delodajalec, opravljal le osemurni delovnik. Ko mu je delavec pokazal svoje evidence opravljenih ur, pa je podvomil o njih. Delavec ga je zato pozval, naj pregleda evidenco prihoda v Luko Koper, na to mu je inšpektor pripomnil, da to ne pomeni veliko, saj je delavec lahko tam "lovil brancine".

Tak odnos inšpektorjev, po mnenju Lukića, še dodatno sproža jezo med delavci IPS-a, obenem pa tudi nezaupanje v državne institucije, h katerim se že tako ali tako težko obrnejo po pomoč. Damjan Volf pa je ob tem poudaril, da se tudi sindikalno članstvo med delavci IPS-a povečuje in nekateri že pripravljajo tudi tožbe proti Luki Koper.