Trgovinski presežek je dosegel 11,1 milijarde evrov. Največjo rast izvoza med članicami EU je oktobra dosegla Slovenija, ki je utrpela tudi najmanjši padec uvoza.

Članice območja evra so uvozile za skupno 235,8 milijarde evrov blaga, kar je 16,3 odstotka manj kot oktobra lani. Vrednost trgovine znotraj območja evra se je v primerjavi z lanskim oktobrom znižala za 8,8 odstotka, na 221,1 milijarde evrov, je v današnji prvi oceni zapisal evropski statistični urad Eurostat.

V prvih desetih mesecih leta se je vrednost izvoza članic območja evra v preostanek sveta v medletni primerjavi znižala za 0,2 odstotka, na 2367,1 milijarde evrov, vrednost uvoza pa za 12,7 odstotka, na 2339,5 milijarde evrov. Območje evra je tako ustvarilo za 27,6 milijarde evrov presežka. Vrednost trgovine znotraj območja evra se je v prvih desetih mesecih znižala za 4,3 odstotka, na 2210,4 milijarde evrov.

Skupna vrednost izvoza članic EU-ja v preostanek sveta je bila oktobra 222,7 milijarde evrov, kar je 1,4 odstotka manj kot oktobra lani. Vrednost izvoza se je znižala za 19,6 odstotka, na 213,3 milijarde evrov. EU je tako ustvaril za 9,4 milijarde evrov trgovinskega presežka. Vrednost trgovine znotraj EU-ja se je znižala za 6,1 odstotka, na 350,5 milijarde evrov.

V prvih desetih mesecih leta se je vrednost izvoza članic EU-ja v primerjavi z istim obdobjem lani zvišala za 0,5 odstotka, na 2124,8 milijarde evrov, vrednost uvoza pa znižala za 15,7 odstotka, na 2119,2 milijarde evrov. Unija je v tej primerjavi dosegla 5,5 milijarde evrov presežka. Vrednost trgovine znotraj EU-ja se je v prvih desetih mesecih leta znižala za 2,5 odstotka, na 3443,3 milijarde evrov.

Oktobra je v primerjavi z lanskim oktobrom zaznalo padec izvoza 17 držav EU-ja, rast pa deset. Največje padce so imeli Ciper (za 35 odstotkov), Estonija (za 20,9 odstotka) in Litva (za 17,6 odstotka), največje rasti pa Slovenija (za 9,6 odstotka) in Romunija (za 5,5 odstotka).

Padec uvoza so zabeležile vse države, razen Slovaške in Cipra, kjer se je okrepil za 0,2 oziroma 6,4 odstotka. Največje padce so imele Litva (za 22,8 odstotka), Finska (za 21,9 odstotka) in Latvija (za 21,4 odstotka), najmanjšega pa Slovenija.