Pričakovani dolgoročni rezultati so bili namreč skromno zastavljeni in brez učinkovitih instrumentov, s katerimi bi zavod lahko dejansko vplival na njihovo doseganje. Zato obstaja tveganje, da bodo učinki ukrepov le kratkoročni, je Računsko sodišče zapisalo v revizijskem poročilu.

Računsko sodišče je revidiralo dva ukrepa s področja ohranjanja delovnih mest (delno subvencioniranje polnega delovnega časa in delno povračilo nadomestila plače) in tri ukrepe s področja spodbujanja zaposlovanja - Zaposli.me, spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb v letih 2009 in 2010 in subvencije za samozaposlitev.

Štirje ukrepi uspešni, a le začasno
Ministrstvo in zavod sta uspešno izvedla dva interventna ukrepa s področja ohranjanja obstoječih delovnih mest in dva od treh revidiranih ukrepov na področju spodbujanja zaposlovanja. Cilj glede števila vključenih oseb ni bil dosežen le v okviru ukrepa zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, so ocenili revizorji.

Vendar pa s temi ukrepi nista trajneje izboljšala zaposlenosti ciljnih skupin na trgu dela. Trajnejši učinek (ohranitev zaposlitve) je zaznati le pri subvencioniranju samozaposlitev.

Subvencioniranje usposabljanja delavcev neučinkovito
Neučinkovito pa je bilo delno povračilo nadomestila plače v delu, ki se nanaša na usposabljanje delavcev, ker podjetja usposabljanj niso izvedla v načrtovanem obsegu, zato tudi namenska sredstva za usposabljanje niso bila porabljena. Tudi dejavnosti pri izvajanju ukrepov za spodbujanje zaposlovanja bi bile lahko učinkovitejše in gospodarnejše.

Ministrstvo in zavod sta število vključenih oseb in obseg potrebnih sredstev za izvedbo intervencijskih ukrepov načrtovala neustrezno in nerealno, kar Računsko sodišče pripisuje širši nepripravljenosti Slovenije na zaostrene razmere poslovanja ob gospodarski in finančni krizi ter časovni nujnosti ukrepanja. Kljub temu pa sta v fazi načrtovanja in priprave ukrepov delovala učinkovito, saj jima jih je uspelo pripraviti v kratkem obdobju in ob uspešnem sodelovanju socialnih partnerjev.