Poslovodstvo družbe Delo je reprezentativnima sindikatoma v družbi in predsednici sveta delavcev v posvetovanje predložilo predlog programa za razreševanje presežnih delavcev. Kot so zapisali v družbi, trenutne razmere, med katerimi so poudarili zniževanje tiskanih naklad in ohlajanje gospodarstva, zahtevajo prilagajanje strategij medijev. "Zaradi ekonomskih razlogov, ki se kažejo v padcu prihodkov iz prodanih naklad in nižanju prihodkov iz oglaševanja, bo treba, ob upoštevanju delovnopravnih predpisov, izvesti program razreševanja presežnih delavcev," so glede obsežnejšega odpuščanja sporočili iz družbe.

Kot sta sindikat in društvo novinarjev zapisala v skupni izjavi za javnost, ostro nasprotujeta nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji. Ob tem opozarjata, da krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad in da vodi v zaton kritičnega novinarstva in javnosti, s tem pa ogroža tudi demokratične standarde.

"Za razvoj in socialni mir v družbi je ključna vzpostavitev dialoga, ki bo poiskal optimalne rešitve v upravljanju kadrov in medijskih vsebin, ne nazadnje ne le v interesu lastnika, ampak tudi v interesu kakovostnega novinarstva in javnosti," so zapisali v sporočilu, pod katero se je poleg izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije ter upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije podpisal tudi izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela.

Ponujeni sveženj odpuščanja

Po njihovih navedbah je poslovodstvo Dela delavske zastopnike v torek seznanilo s spremembo organizacije in sistemizacije delovnih mest ter jim predlagalo dogovor o merilih pri določanju presežnih delavcev z namenom optimizacije stroškov dela. Hkrati s ponujenim svežnjem za kolektivno odpuščanje je uprava vnaprej pozvala reprezentativna sindikata in svet delavcev, naj k spremembam podajo pozitivno mnenje.

"Pričakovanje soglasja k odpuščanjem kaže na podcenjevalni odnos in nizko kulturo delodajalca do socialnega dialoga, saj je odločanje brez ustreznih in kompetentnih podatkov nemogoče," menijo v sindikatu in društvu novinarjev. Ugotavljajo, da je podcenjevalni odnos tako do zaposlenih kot tudi produkta, torej vsebine časopisa, povezan z zasledovanjem kratkoročnega cilja, ki je dobiček.

To je po njihovih navedbah osnovni cilj uprave, "ki že od leta 2015 vodi politiko rezanja stroškov dela, v pretežni meri ne glede v škodo časopisa, ki je bil s svojo razvejano mednarodno in nacionalno dopisniško mrežo, številnimi kakovostnimi prilogami, različnimi formati in kompetentnimi pisci tradicionalno steber slovenskega novinarstva".

Optimizacija stroškov dela

V društvu in sindikatu opozarjajo tudi, da je optimizacija stroškov dela, kot jo je izvajala družba do danes, milo rečeno, sporna. Kot pojasnjujejo, je v letu 2016 vključevala val odpuščanj, ki so se v enem primeru izkazala za nezakonita, saj ni bil sprejet program razreševanja presežnih delavcev, ampak se je zakonodaja izigravala s postopnim, dolgotrajnim odpuščanjem. Hkrati je imela družba velike težave s prikrito zaposlenimi novinarji in tudi z najemanjem delavcev prek agencij. Po valu odpuščanj se je do lani zaposlenost zmanjšala za 40 delavcev, stroški dela za dobrih dva milijona evrov ali 14 odstotkov, pri upadanju prihodkov za dobrih devet odstotkov. Zmanjševanje stroškov dela je v dobrih šestih desetinah nadomeščalo upadanje prihodkov in zagotavljalo solidni dobiček, so še navedli.

Ob tem so opozorili, da je mirno reševanje nesoglasij v interesu obeh strani, "saj bodo sicer morebitni stroški napovedane optimizacije večji od kratkoročnih koristi".

Padajoče naklade

Družba Delo ima sicer 322 zaposlenih, od tega na novinarskih delovnih mestih 150. "Ker bo v sam program vključeno večje število zaposlenih, predvsem zaradi reorganizacije, vodstvo družbe upa, da bo lahko ob sodelovanju z obema sindikatoma in svetom delavcev doseglo ustrezne rešitve, ki bodo omilile posledice tega ukrepa, zlasti z mehkejšimi oblikami zmanjševanja števila zaposlenih," je vodstvo še zapisalo v sporočilu.

Družbi Delo, ki poleg istoimenskega časopisa izdaja tudi Nedelo, Slovenske novice, Nedeljske novice, Ono+ in Suzy, je lani naklada v povprečju padla za nekaj manj kot 2.000 na časopis oz. revijo. Najbolj brane so Slovenske novice, ki jih je lani v povprečju izdala 48.516 dnevno, medtem ko jih je še leto prej 53.404.

Naklada časopisa Delo je bila lani v povprečju 25.512, leto prej pa 27.116, izhaja iz revidiranega poslovnega poročila družbe. Medtem ko so vseh revij in časopisov lani tiskali manj, pa so povečali naklado revije Ona+, in sicer za 1.409, na 11.573.

Družba Delo je sicer imela 34,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje oz. pet odstotkov manj kot leta 2017, čisti dobiček pa je bil lani 46 odstotkov manjši in je znašal 598.000 evrov. Dobiček iz poslovanja se je ustavil pri 857.700 evrov, kar je 30 odstotkov nižje kot leta 2017. Za letošnje leto je družba v lanskem poslovnem poročilu napovedala 35 milijonov evrov poslovnih prihodkov in 800.000 evrov dobička iz poslovanja.