Predsednik Pahor je povzročil precej ogorčenja in zgražanja, ko je na maturantski četvorki spomladi leta 2015 vzklikal:
Predsednik Pahor je povzročil precej ogorčenja in zgražanja, ko je na maturantski četvorki spomladi leta 2015 vzklikal: "Ajde, miška mala, gremo!" in "To mi deli". Foto: BoBo
Pahor je med svojimi dosežki še posebej ponosen na spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Foto: BoBo
S svojo zastavo je Pahor postal reden obiskovalec pomembnejših športnih dogodkov. Foto: BoBo

Borut Pahor bo svoj drugi predsedniški mandat začel s petkovo večerno prisego na slavnostni seji državnega zbora, ki ji bo sledil še sobotni opoldanski ceremonial z vojaškimi častmi. Tako bo po Milanu Kučanu postal prvi predsednik republike, ki bo na tej funkciji dva mandata.

Pahor si je, kot je sam razlagal, v prvem mandatu za cilje zadal povezovanje, sodelovanje in preseganje ideoloških delitev, kar se je večkrat odražalo v sprejemanju najrazličnejših kompromisov ali molku oz. redkobesednosti ob temah, ki bi lahko delile ljudstvo.

Najočitnejši kompromisi so bili njegovi predlogi kandidatov za pomembnejše državne funkcije, ki jih mora glede na pristojnosti, ki jih ima, predlagati predsednik republike. Pahor se je pred tem skoraj vedno posvetoval s celotnim parlamentom. Njegovi izbori pa so malo ustrezali vladajočemu delu parlamenta, malo opozicijskemu. Takšen primer so bili, denimo, predlogi za imenovanje petih novih ustavnih sodnikov.

Med poskusi za dosego sprave, ki so vsaj za zdaj v Sloveniji bolj kot ne sizifovo delo, je dejavno sodeloval pri prekopu žrtev iz Hude Jame ter pri postavitvi spomenika žrtvam vojn in z vojno povezanim žrtvam pri ljubljanskem parku Zvezda. To si je pripisoval za velik uspeh. Vendar z njim ni preveč spravno navdušil medsebojno najbolj oddaljenih polov slovenske politike, kar se je odražalo tudi v številnih negativnih javnih političnih odzivih na Pahorjev prvi predsedniški mandat tik pred predsedniškimi volitvami.

Na drugi strani Pahor, vsaj kar zadeva rezultate meritev javnih mnenj, ves čas velja za najbolj priljubljenega politika. Toda v javnosti so najbolj odmevali njegovi spodrsljaji ali pretirano razkazovanje lastne podobe na družbenih omrežjih ob številnih predsedniških dejavnostih. To so zaznali tudi tuji mediji.

Najodmevnejši spodrsljaj v prvem Pahorjevem predsedniškem mandatu, poleg precej neposrečenega imenovanja vodstva KPK-ja, je bil za številne zagotovo predsednikovo vzklikanje na maturantski četvorki spomladi leta 2015: "Ajde, miška mala, gremo!" in "To mi deli".

"Izrekel sem nekaj besed, za katere mi je bilo takoj žal. Kljub prešernemu vzdušju jih je bilo mogoče razumeti kot nespoštljive, zato se zanje iskreno opravičujem. Vedno sem se in se bom trudil biti spoštljiv do vseh ljudi. Kot predsednik republike se z vami zelo veliko družim, zlasti z mladimi, in zgodi se, da mi moja odprtost in temperament nista vedno v pomoč. Te besede na maturantski paradi to malo pojasnjuje, opravičuje pa nikakor ne. Potrudil se bom biti boljši. Tega ne morem zagotoviti, obljubim pa, da se bom potrudil. Hvala za vaše razumevanje," se je tedaj opravičeval Pahor.

Odsotnost v razpravah
"Poleg že večkrat izpostavljenih spodrsljajev v povezavi z rabo Instagrama in spodbujanjem mladoletnih plesalk na maturantskih prireditvah so njegov največji spodrsljaj predvsem njegova odsotnost v razpravah, ki delijo in pogosto vključujejo pozive k zmanjševanju pravic posameznih skupin ali pa celo nespoštovanju človekovih pravic in demokratičnih standardov, ker precejšnjemu številu prebivalcev in političnih akterjev to v danem trenutku preprosto ni ustrezalo," Pahorjev prvi predsedniški mandat ocenjuje politolog Tomaž Deželan.

"Namesto da bi deloval proaktivno in spodbujal k razpravam o tem, dejansko tudi bil moralna vest državljanov, je bil v teh razpravah po večini odsoten ali pa je čakal in reaktivno podal mnenje oziroma izjavo, ki je vse skupaj relativizirala in bila neoprijemljiva. Poleg tega je bilo njegovo izpolnjevanje kadrovske funkcije, tako v kontekstu uravnoteževanja kot v kontekstu končne izbire, na meji sprejemljivega, pri čemer gre še posebej omeniti kandidate za KPK in ustavno sodišče. Njegov največji uspeh je to, da mu je kljub simpatijam z desnice še vedno uspelo ohraniti precejšnjo podporo na levici. Tu govorim predvsem v kontekstu parlamentarnih političnih strank. Prav tako je funkcijo predsednika republike približal navadnim državljanom, to mu je treba priznati," še pravi Deželan.

Kaj naj bi Pahor počel v prihodnjem mandatu?
Pahor je po koncu drugega kroga volitev, ko je bilo znano, da je zmagovalcev predsedniških volitev, izjavil, da je njegova izvolitev signal, da si ljudje želijo nadaljevanja politike, ki jo je vodil do zdaj.

Zaradi besednega opotekanja ob pomembnih družbenih temah, kot so bili, denimo, begunska kriza ali referendumi, s katerimi se je skušalo omejiti pravice istospolnih, je napovedal, da bo v drugem mandatu pogosteje glasnejši pri aktualnih vprašanjih. Njegova stališča pa so bila v tednih med ponovno izvolitvijo in uradnim začetkom drugega mandata nekoliko izrazitejša. Denimo, ko je v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija javnosti sporočil, da ne obstaja poseben interes, da ta ostane v Sloveniji, s čimer si je prislužil nekatere kritike.

"Pahor je v novem mandatu lahko le Pahor. Zato nikakor ne pričakujem drugačnega predsedovanja od tega, ki smo ga bili vajeni v preteklosti. Polnil bo vse medije in bil vseprisoten na državnih, lokalnih in društvenih dogodkih. Nadaljeval bo svojo permanentno kampanjo za svoj naslednji položaj, bo všečen, fotogeničen in sprejemljiv za večino, ne bo pa se izpostavljal v situacijah, ko bi ga določene skupine ali pa celo država kot celota najbolj potrebovale. Takrat bo modro motril razmere in bil preudaren v svojih potezah," o drugem mandatu Boruta Pahorja meni Deželan.

Predsednika republike pa tudi v tem mandatu čaka kar nekaj pomembnih odločitev. Med drugim bo moral okoli začetka poletja predlagati mandatarja nove vlade po državnozborskih volitvah prihodnje leto. Ob tem bo moral predlagati tudi kandidate za nove ustavne sodnike, za guvernerja Banke Slovenije in za predsednika Računskega sodišča.