Samostan trapistov v Tibhirinu je zelo povezan z nami, Slovenci. Foto: Arhiv Romane Kocjančič
Samostan trapistov v Tibhirinu je zelo povezan z nami, Slovenci. Foto: Arhiv Romane Kocjančič

O bistvu in temelju poslanstva posvečenih oseb je v knjigi, ki je izšla pri Vatikanski založbi, spregovoril p. Thomas Georgeon. Naslov ji je dal Preprosti kristjani. V njej nam odkriva življenje menihov, trapistov, v mali alžirski vasici Tibhirine. Zelo so povezani z vaško skupnostjo, kjer si med seboj pomagajo kristjani in muslimani, spoštujejo in skupaj praznujejo verske praznike. Še posebej brat Luc služi kot zdravnik dan in noč mnogim, najbolj ubogim. Njihovo življenje smo pred nekaj leti lahko spoznali tudi pri nas prek filma Božji možje, režiserja Xavierja Beauvoise, ki so ga predvajali v Kinodvoru. Na Cannskem festivalu je leta 2010 prejel veliko nagrado žirije.

Pred 22 leti, v času državljanske vojne, pa so islamistični uporniki skupine GIA pretrgali to idilično življenje vasice Tibhirine. V grožnjah tujcem so najprej 15. decembra 1993 umorili 12 hrvaških delavcev. Tudi menihom, ki so jih pomagali in zdravili ranjence, so grozili. Na cvetno nedeljo leta 1996 so vdrli v samostan in odpeljali sedem menihov, kolikor so jih v tistem trenutku našli. V soboto, 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, je prefekt za zadeve svetnikov Giovanni Angelo Beccio, te menihe skupaj z 11 drugimi mučenci v stolnici v Oranu razglasil za blažene.

Samostan trapistov v Tibhirinu pa je zelo povezan z nami, Slovenci. Leta 1932 so ga ustanovili trapisti iz Slovenije. Leta 1931 so jim v Brestanici, takratnem Rajhenburgu, grozili z izgonom in odvzetjem premoženja na podlagi agrarne reforme Kraljevine Jugoslavije. Samostan v Rajhenburgu, kjer so bili menihi od leta 1880, je bil poznan po sadjarstvu, vinogradništvu, čebelarstvu. S kakovostno čokolado pa so oskrbovali tudi dunajski dvor. Leta 1934 je Dravska banovina sprejela odlok o odvzemu samostana s premoženjem, ki pa ga je kmetijski minister čez nekaj mesecev razveljavil. Toda že leta 1932 sta se zaradi groženj odpravila v Alžirijo opat Placide Epalle in p. Robert Kukovičič. V mali vasici Tibhirine sta ustanovila samostan Naše Gospe Atlasa. Leta 1934 so se jima pridružili še drugi menihi.

Menihi, ki so bili v samostanu navzoči med državljansko vojno, so zaradi groženj islamističnih skrajnežev vedeli, da jih lahko, čeprav jim pomagajo, vsak trenutek ubijejo. Pomenljiv je zato stavek v oporoki, ki jo je zapisal umorjeni trapist Christiane de Cherge: "Tudi tebi, moj prijatelj, v zadnji minuti, ko ne boš vedel, kaj delaš, naj se kot desna razbojnika spet srečava v raju, če je to po volji Boga, pri najinem skupnem Očetu."