Neolitski mlevni kamen, s pomočjo katerega so lovci in nabiralci iz divjih žit pridobivali moko. Foto: José-Manuel Benito Álvarez
Neolitski mlevni kamen, s pomočjo katerega so lovci in nabiralci iz divjih žit pridobivali moko. Foto: José-Manuel Benito Álvarez

Natufijski lovci in nabiralci so za nas še posebej zanimivi, ker so živeli skozi obdobje tranzicije, v katerem so ljudje postali vedno bolj stalno naseljeni in začeli kmetovati, njihov prehranjevalni način in dieta pa sta se korenito spremenila. Najden ploščati kruh je dokaz za nekatere naše ideje, in sicer da je bila izredno zamudna proizvodnja kruha iz divjih žit gonilna sila, ki je pognala neolitsko poljedelsko revolucijo, preprosto, ker so ljudje iskali priročnejši dostop do žit in kruha, ki je bil zelo priročen vir hrane, in tako so začeli kultivirati žita.

Tobias Richter o priročnem viru hrane
Prazgodovinski kruh je bil ploščat, podoben lepinjam, po strukturi pa polnozrnat. Foto: Reuters


Lovci in nabiralci so kruh pekli iz moke, ki so jo pridobivali z nabiranjem divjih žit. Najdba tako namiguje, da je peka kruha spodbudila lovce in nabiralce, da so začeli različna žita kultivirati in tako izvedli neolitsko oz. poljedelsko revolucijo, ki je omogočila stalno poselitev ljudstev, na podlagi katere so zrasle prve velike civilizacije. Najstarejše sledi prvega kmetijstva pred okoli 10.000 leti so našli na Bližnjem vzhodu na območju rodovitnega polmeseca in v Indiji.

Raziskovalci z Univerze v Köbenhavnu, Univerzitetnega kolidža v Londonu in Univerze Cambridge so zoglenele ostanke kruha ob približno 14.400 let starem ognjišču natufijskih lovcev in nabiralcev našli v puščavi v SV Jordaniji pri najdišču Shubayqa 1. Rezultati raziskave ponujajo najstarejši empirični dokaz za peko kruha v človeški zgodovini, je poročal spletni portal Artdaily.

Divji ječmen, oves in pšenica
"Prisotnost na stotine zoglenelih ostankov hrane ob ognjiščih najdišča Shubayqa 1 je izjemna najdba, ki nam ponuja možnost raziskovanja več kot 14.000 let stare prakse peke kruha. Analiza je pokazala, da so za moko uporabljali divje različice žit, kot so ječmen, oves in pšenica. Kruh je bil ploščat, zelo podoben kruhu na drugih neolitskih najdiščih v Evropi in Turčiji ali pa kruhu iz rimskih časov. Zdaj vemo, da so kruh pekli že tisočletja pred prvim pojavom kmetijstva," je pojasnila raziskovalka arheobotaničarka Amaia Arranz Otaegui, ki je prvopodpisana pod raziskavo.
"Natufijski lovci in nabiralci so za nas še posebej zanimivi, ker so živeli skozi obdobje tranzicije, v katerem so se ljudje vedno bolj za stalno naseljevali in začeli kmetovati, njihov prehranjevalni način in dieta pa sta se spremenila. Najden ploščati kruh je dokaz za nekatere naše ideje, in sicer da je bila izredno zamudna proizvodnja kruha iz divjih žit gonilna sila, ki je pognala neolitsko poljedelsko revolucijo, preprosto, ker so ljudje iskali priročnejši dostop do žit in kruha, ki je bil zelo priročen vir hrane, in tako so začeli kultivirati žita," pa je pojasnil arheolog, ki je vodil izkopavanja, Tobias Richter.
Prazgodovinski kruh pod mikroskopom
"Identifikacija kruha ali drugih pekovskih izdelkov v arheologiji ni lahka stvar. Vzpostavili smo merila, s katerimi prepoznamo ploščati kruh, testo ali pa npr. kašo v arheoloških ostankih. S pomočjo teh meril nato elektronski mikroskop identificira ostanke hrane," je pojasnila strokovnjakinja za prazgodovinski kruh Lara Gonzalez Carratero z Univerzitetnega kolidža v Londonu.
"Proizvodnja kruha pred pojavom kmetijstva namiguje na to, da je bila to za ljudi privlačna hrana, nekaj posebnega, želja, da bi na čim lažji način proizvedli čim več takšne hrane, je gotovo morala biti prisotna, da so se ljudje lotili kmetovanja," je sklenil profesor Dorian Fuller.

Natufijski lovci in nabiralci so za nas še posebej zanimivi, ker so živeli skozi obdobje tranzicije, v katerem so ljudje postali vedno bolj stalno naseljeni in začeli kmetovati, njihov prehranjevalni način in dieta pa sta se korenito spremenila. Najden ploščati kruh je dokaz za nekatere naše ideje, in sicer da je bila izredno zamudna proizvodnja kruha iz divjih žit gonilna sila, ki je pognala neolitsko poljedelsko revolucijo, preprosto, ker so ljudje iskali priročnejši dostop do žit in kruha, ki je bil zelo priročen vir hrane, in tako so začeli kultivirati žita.

Tobias Richter o priročnem viru hrane