Po njenih besedah zato bitka za RŠ ni bitka za trenutne ustvarjalce na radiu, ampak za zagotovitev, da bo lahko še naprej deloval v javnem interesu, da bo dobil javni denar in da ga bo lahko uporabljal tako, kot ga je doslej.

Fonoteka Radia Študent. Foto: BoBo
Fonoteka Radia Študent. Foto: BoBo

Vodstvo RŠ-a je na današnji spletni novinarski konferenci predstavilo stanje negotovosti, v katerem se je znašel RŠ. Grozi jim izpad financiranja ŠOU-a, če se ta na četrtkovem sprejemanju študentskega finančnega načrta za leto 2021 ne bo odločil drugače in s tem omogočil preživetja RŠ-u.

Sorodna novica ŠOU grozi Radiu Študent s prekinitvijo financiranja

O negotovosti so obvestili tudi mednarodno javnost in združenje skupnostnih medijev, obenem pa so v namen podpore vzpostavili spletno stran. Povedali so, da bi organizirali proteste, a jim trenutne epidemiološke razmere tega ne dopuščajo.

Ana Kandare je sporočila, da zdaj pridobivajo pravno mnenje. Na konferenci so poleg nje govorili še Rasto Pahor, uradni govorec in vodja špikerjev RŠ-a, Matjaž Zorec, odgovorni urednik RŠ-a, Robert Mohorič, pomočnik direktorice in vodja financ RŠ-a, in Hana Radilovič, urednica Univerzitetne redakcije RŠ-a.

"Toksično" razmerje med RŠ-em in ŠOU-om
Na novinarski konferenci so predvajali tudi izjavo novega predsednika ŠOU-a Klemna Petka, ki je dejal, da sta ŠOU in RŠ imela že pred krizo covida-19 "zadnjih deset let nekakšno toksično razmerje". Po njegovih izjavah je ŠOU RŠ-u velikokrat očital pristranskost pri poročanju o organizaciji, RŠ pa po drugi strani prenizko financiranje.

RŠ: privatizacija ali prodaja sta nesprejemljivi

Direktorica zavoda je ponovila, da je RŠ medij s statusom organizacije v javnem interesu, kot študentska radijska postaja pa ima tudi status medija posebnega pomena. Kot pravi, je bilo glede prispevka k širši medijski krajini povedanega že veliko, v korist temu govorijo tudi izjave podpore, ki so jih prejeli v zadnjih dnevih, ko je v javnost prišla novica, da se RŠ-u napoveduje izpad financiranja pri ŠOU-u. Podporo jim je izreklo veliko institucij s področja kulture, znanosti, medijev in visokega šolstva. Zaskrbljenost za preživetje Radia Študent, najstarejše nekomercialne študentske radijske postaje v Evropi, so med drugim izrazili v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Proti finančni oslabitvi Radia Študent so se postavili tudi v visokošolskem sindikatu in Kooperativi THD.

Sorodna novica ŠOU si bo "zapravil možnost za zavezništvo z angažiranimi študenti"

Rasto Pahor je na konferenci poudaril, da je novoizvoljeni študentski zbor osnutek proračuna za leto 2021, v katerem je predvidena ničelna postavka za RŠ, sprejemal tik pred novim letom. Udeležba je bila po podatkih Ana Kandare manj kot petodstotna: "Ta kontekst določa prihodnost 50-letne institucije."

Zahteva po "do ŠOU-a prijaznem poročanju"
ŠOU so pozvali, da zagotovi normalno financiranje, ki uresničuje javni študentski interes. V nasprotnem primeru bo po besedah Roberta Mohoriča ogrožen spekter dejavnosti in virov, ki jih ima RŠ že zagotovljen. Hana Radilovič je povedala, da ob tem nočejo ugoditi zahtevam, da bi zaradi financ začeli poročati prijazno do organizacije. Ostati želijo objektivni.

Druga možnost je, da študentski zbor in vodstvo ŠOU-a pustita RŠ-u propasti in ga privatizirata ali da ga prodata najboljšemu kupcu. Novi kupec bi po mnenju odgovornega urednika Matjaža Zorca pomenil drugačen status, da bi radio ostal nad vodo, pa bi se verjetno moral približati komercializaciji ali morda pripojiti h kakšnemu že obstoječemu radiu. ŠOU z njimi o tem ne komunicira, je poudaril Zorec.

Oddajni studio Radia Študent. Foto: Radio Študent/Marijo Županov
Oddajni studio Radia Študent. Foto: Radio Študent/Marijo Županov

Na konferenci so poudarili, da RŠ poleg pokrivanja študentskih in drugih problematik ter organiziranja številnih prireditev za mlade vsako leto sprejme v izobraževanje na stotine dijakov, študentov in mladih, ki se lahko brezplačno izurijo za tehnike, napovedovalce, snemalce, montažerje, novinarje različnih področij. "Sodelavci imajo veliko svobodo, da pišejo o stvareh, ki jih drugi mediji ne pokrivajo," so dodali.

"Kljub temu je ŠOU-ovo financiranje RŠ-a zadnjih nekaj let redno upadalo in se v zadnjih osmih letih skrčilo za polovico, kar spravlja RŠ na rob obstoja. Odstranitev RŠ-a iz dotacij ŠOU-a je torej le zadnji korak v poskusu uničenja RŠ-a," so prepričani.

17 ur živega programa na dan
RŠ po besedah govorcev na konferenci porablja sredstva zelo gospodarno in transparentno, s pomočjo lokalnih, nacionalnih in evropskih projektov. S projektnim delom in donacijami poslušalcev vzdržujejo 17 ur živega programa na dan, "seveda na račun izredno nizkih in nekonkurenčnih honorarjev sodelavcev." Če se RŠ-u odrečejo sredstva iz naslova ŠOU-a, se s tem onemogočijo tudi drugi načini pridobivanja teh sredstev.

Obenem poudarjajo, da njihovi sodelavci ne delajo zaradi honorarjev, ampak ker verjamejo v to, kar počnejo. Lani je RŠ objavil več kot 5500 medijskih prispevkov, pripravil več kot 4500 ur živega programa, sprejel več kot 80 novih sodelavcev, pridobil 16 novih projektov za sofinanciranje, organiziral več kot 100 glasbenih in kulturnih dogodkov ter pripravil več kot 100 ur programskih vsebin, so še pojasnili na novinarski konferenci.

Sorodna novica Društvo novinarjev poziva ŠOU k zagotovitvi financiranja Radia Študent

ŠOU trdi, da nižanje sredstev ni povezano s poročanjem RŠ-a
ŠOU bo drugo branje študentskega finančnega načrta za letošnje leto opravil v četrtek, pred dnevi pa so v sporočilu za javnost zapisali, da posledic odločitev, ki še niso bile dokončno sprejete, ne komentirajo. Danes so znova poudarili, da glavno težavo predstavlja veliko nižanje sredstev celotnega študentskega organiziranja, zato je varčevanje in opustitev dejavnosti znotraj organizacije nujno.

"Nižanje sredstev tako nikakor ni povezano s poročanjem RŠ-a, ampak zgolj z nižanjem sredstev, s katerimi razpolaga ŠOU," so zapisali v današnjem sporočilu. Dodali so, da so se zaradi pomanjkanja sredstev z vodstvom RŠ-a pogovarjali o možnosti osamosvojitve radia in prenosa ustanoviteljstva, saj se bodo v primeru nadaljnjih rezov sredstev lahko osredotočili le na najbolj osnovne aktivnosti, kot so skrb za študentsko prehrano, socialno ogrožene študente, študente invalide itd.

Levica s pismom podpore RŠ-u
Že v preteklem tednu je Društvo novinarjev pozvalo ŠOU k zagotovitvi financiranja RŠ-a, danes pa je podporo radiu izrazila tudi stranka Levica. Od funkcionarjev ŠOU-a pričakuje, da zagotovijo stabilno financiranje, s tem pa preživetje medija. Po mnenju Levice so študentski funkcionarji glede radia šli tokrat predaleč.

"Ravnanje funkcionarjev ljubljanskega ŠOU-a je zloraba ureditve, v kateri študentska skupnost avtonomno razpolaga z delom prihodkov od študentskega dela – zagotovo ne na način, da potaplja najbolj priznane in odmevne projekte pod svojim okriljem," lahko preberemo v njihovem pismu podpore.

Več kot očitno je, da študentski funkcionarji – večni aboniranci na svetovalne pogodbe, člani raznih strankarskih podmladkov, direktorji z višjimi plačami od predsednika republike – mislijo, da so nedotakljivi. Zgolj tako si lahko razlagamo, da so prešli od vsakoletnega krčenja obsega financiranja zavoda Radio Študent k očitni nameri, da se ga znebijo za vsako ceno. Ko jih javnost ogorčeno pozove k odgovornosti, se zavijejo v molk in čakajo, da bo škandal potihnil.

Iz pisma podpore Levice

Zevajoča razlika med RŠ-em in njegovo krovno organizacijo
Kot so še zapisali, RŠ ni samo najstarejša študentska radijska postaja v Evropi, ampak je po njihovem mnenju tudi sodoben medij, predan poglobljenemu poročanju in vsebinski širini, ki jima ni para v slovenskem medijskem prostoru. Že desetletja "predstavlja glas kritike obstoječega stanja, kot tudi skrbi za številne specializirane oddaje na temo marginaliziranih družbenih skupin: od migrantov, romske skupnosti, žensk in feminizma do spolne usmerjenosti".

V pismu so poudarili še, da razlika med RŠ-em in njegovo krovno organizacijo ne bi mogla biti večja. Na eni strani je odprta platforma, ki vsakoletno sprejme na desetine mladostnikov in jih vzgaja v bodoče novinarje, kritike, radijske napovedovalce in tehnike.

Na drugi strani pa imamo opravka s "skupinico večnih funkcionarjev, ki se skrivajo pred javnostjo in zlorabljajo avtonomijo študentskega organiziranja za to, da bogatijo na račun študentske skupnosti z operacijami, ki so pogosto na meji (ali pa krepko onkraj) suma finančne goljufije in zlorabe položaja". Po mnenju Levice nizka volilna udeležba na študentskih volitvah, ki ne seže čez pet odstotkov volilnih upravičencev, hkrati omogoča in poglablja takšno stanje.


Na spodnji povezavi si je mogoče ogledati celoten posnetek z današnje tiskovne konference.