Delavci – v večini primerov gre za muzejske paznike in paznice – so svojo peticijo naslovili na Governatorato, upravno telo vatikanske države. Opozarjajo na pravilnike njihovih služb, ki "vzpostavljajo delovne pogoje, ki so škodljivi za zdravje in dostojanstvo delavcev", kot se je izrazila odvetnica Laura Sgrò, ki jih zastopa.

Med drugim so sporne nadure, ki so plačane po nižji tarifi od rednega dela, prav tako je nezadostno poskrbljeno za zdravje in varnost uslužbencev. "Delavci so se za tovrstno ukrepanje odločili zato, ker njihove zahteve in prošnje že leta vsakič naletijo na gluha ušesa," je še pojasnila odvetnica.

V Vatikanu povezovanje delavcev v sindikate ni dovoljeno. Na prošnje medijev za komentar se za zdaj še niso odzvali, poroča tiskovna agencija Reuters. O problematiki je danes prvi poročal časopis Il Corriere della Sera.

Vseh 49 delavcev, ki so pritožbo napisali, so italijanski državljani in so v Vatikanskih muzejih zaposleni že več let. V Vatikanskih muzejih, ki so poleg Louvra in Britanskega muzeja med najbolj obiskanimi muzeji na svetu, je 700 zaposlenih; ustanova upravlja umetniško zbirko neprecenljive vrednosti, v kateri je denimo tudi Michelangelova poslikava Sikstinske kapele.

Prvi korak v smeri tožbe
Uradna peticija je prvi formalni korak v smeri poravnave v skladu z vatikanskimi zakoni. Če poravnava ne bo uspešna, lahko delavci pravico poiščejo na sodišču.

Sgrò opozarja, da Vatikanski muzeji od delavcev, ki so bili v času pandemičnih zaprtij brez dela, zdaj zahtevajo povračilo izplačanih honorarjev v času zaprtja.

"S to gesto bi radi delovali konstruktivno, obenem pa dokazali, da je primeren čas za načelen razmislek o vatikanskem delovnem pravu," je še povedala Laura Sgrò.