Sledilo je tudi že opravičilo duhovnika Héctorja Lunarja, ki službuje v cerkvi svetega Antona Padovanskega v mestu El Tanque na španskem otoku Tenerife, potem ko je v svoji župnijski cerkvi pomotoma naročil prepleskati niz spominsko zaščitenih fresk v želji, da cerkev pripravi za prihajajoči veliki teden. Po lastnih besedah ni vedel, da so bile freske v prezbiteriju pred več kot desetletjem zaščitene, poroča The Guardian.

Pred dvema desetletjema odkrite freske
Cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju in obnovljena v 18. stoletju, potem ko je med vulkanskim izbruhom leta 1706 pogorela do tal, leta 2011 pa so jo uvrstili na seznam dediščine. Freske so odkrili med restavratorskimi deli pred dvema desetletjema in jih prekrili z zaščitno, a lahko odstranljivo barvo, da bi jih ohranili.

"Žal mi je in se opravičujem vsem pristojnim organom," je duhovnik izjavil za tamkajšnji časopis El Día in dodal, da ni imel pojma, kaj je na stenah, ki jih je prejšnji teden ukazal oguliti in prebarvati. "Nihče mi ni povedal o tem. Vse, kar sem želel storiti, je bilo dodati še eno plast barve na ta košček cerkve, da bi bila pripravljena na dogodke velikega tedna," je še dejal Lunar, ki je pobegnil iz rodne Venezuele po grožnjah, ki jih je bil deležen zaradi kritiziranja režima predsednika države Nicolása Madura.

"Zdaj smo v rokah Boga in tistih s pravim znanjem"
Za časopis je povedal še, da je šele ugotovil, da status zaščitene dediščine pomeni, da bi se moral posvetovati z regionalno vlado Kanarskih otokov, preden bi se lotil kakršnih koli posegov na stavbi. "Če me morajo kaznovati, me morajo kaznovati. (...) Moja napaka je bila, da se nisem seznanil z bogastvom cerkve sv. Antona Padovanskega. Rad bi se opravičil oblastem in verski skupnosti El Tanqueja. Moj namen ni bil povzročiti škode, ko sem si začel prizadevati za izboljšanje cerkve. Zelo mi je žal," je pojasnil. Lokalni in regionalni strokovnjaki za dediščino zdaj pregledujejo stene, da bi videli, ali je mogoče še kaj rešiti, a kot je še za časopis dejal Lunar: "Zdaj smo v rokah Boga in tistih s pravim znanjem."

Ni še zares znano, kolikšna je škoda
Duhovnikovo opravičilo je sicer sprejela lokalna verska bratovščina, ki pa je pozvala k njegovi zamenjavi kot župnika. A bratovščina preprosto ne razume, kako ni vedel za freske ali zakaj se ni posvetoval z drugimi, preden je naročil dekoraterje. Županja Esther Morales je pozdravila duhovnikovo opravičilo in izrazila upanje, da jim bo freske uspelo rešiti. "Upamo le, da se bo vse čim prej vrnilo v normalno stanje. Ampak počakati moramo na poročilo oddelka za dediščino regionalne vlade, da vidimo, kakšna je škoda. Upamo, da se bo dalo popraviti," je za El Día dejala županja.

Cecilia Giménez je leta 2012 zaslovela s svojim
Cecilia Giménez je leta 2012 zaslovela s svojim "restavratorskim" podvigom, ki se je v zgodovino zapisal kot opičji Jezus. Foto: EPA

Opičji Jezus v cerkev privablja trume obiskovalcev
Seveda so ti dogodki v spomin priklicali fenomen, znan kot opičji Jezus, ko se je leta 2012 predana župljanka na lastno pest lotila obnove freske bičanega Jezusa v mestu Borja na severovzhodu Španije. A velja poudariti, da cerkev od tedaj privablja na desettisoče turistov.

Sorodna novica Po "opičjem Jezusu" v Španiji nova restavratorska polomija

Sicer se je ravno v Španiji zvrstilo več odmevnih neuspešnih restavratorskih podvigov – vključno s pretirano restavriranim kipom sv. Jurija, ki je posledično deležen primerjav s Tintinom ali Playmobilovo figurico, in trojico lesenih skulptur iz poznega 15. stoletja, ki jim je amaterski restavrator namenil kičasto preobrazbo.

Leta 2020 pa je zasebni zbiratelj v Valencii restavratorju pohištva plačal 1200 evrov za čiščenje upodobitve Brezmadežnega spočetja, pri čemer naj bi šlo za kopijo dela Brezmadežno spočetje iz El Escoriala, ki ga je naslikal baročni umetnik Bartolomé Esteban Murillo. Po restavratorskih posegih pa je bil obraz Device ne le neprepoznaven, temveč tudi presenetljivo podoben prav opičjemu Jezusu.