Pet mladeničev, slovenskih avantgardnih umetnikov, stoji v morju v različnih vremenskih razmerah, v skozi ves film enakem kadru. Mladenka se guga na gugalnici. Minevata čas in dogajanje. Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk Karpa Godine iz leta 1970 so bili prikazani tudi v sekciji subverzivnih filmov s skupnim naslovom Odpor na enem največjih festivalov kratkega filma v Oberhausnu. Foto:
Pet mladeničev, slovenskih avantgardnih umetnikov, stoji v morju v različnih vremenskih razmerah, v skozi ves film enakem kadru. Mladenka se guga na gugalnici. Minevata čas in dogajanje. Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk Karpa Godine iz leta 1970 so bili prikazani tudi v sekciji subverzivnih filmov s skupnim naslovom Odpor na enem največjih festivalov kratkega filma v Oberhausnu. Foto:
Žilnikov portret stoletnice Dragice Srzentić z naslovom Ena ženska, eno stoletje je navdušil izolsko občinstvo. V Istri rojena lucidna gospa je po nenavadnem spletu naključij prisostvovala nizu ključnih dogodkov, ki so oblikovali usodo Jugoslavije v obdobju pred in med drugo svetovno vojno ter po njej. Njena neverjetna življenjska zgodba odstira že pozabljene trenutke balkanske zgodovine ter preiskuje labirinte intelektualnega in političnega življenja osmih držav in sistemov, ki jih je zamenjala.

Karpo Godina in Želimir Žilnik sta na filmskem festivalu Kino Otok med drugim obujala spomine na skupno delo ter deloma napovedala novo sodelovanje. Pogovor z večnima filmskima upornikoma je sledil projekciji niza kratkih filmov s skupnim naslovom Odpor. Program političnih filmov je nastal pod okriljem največjega in najuglednejšega festivala kratkega filma v Oberhausnu ter vsebuje tudi film Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk Karpa Godine iz leta 1970. Film, v katerem med drugim nastopajo Milan Jesih, Ivo Svetina in Matjaž Kocbek, je takrat predstavljal uporno gesto. Z ideologijo podprto misel, da je v mladih prihodnost, v filmu zamenja ironična slika mladih izgubljencev, ki verjamejo le v seks, LSD in kokakolo.
Študenti, ki "prebujajo"svet
V pogovoru sta se dotaknila tudi njunega najbolj znanega projekta, filma Zgodnja dela (Rani radovi) iz leta 1968. Za oba je bil to prvi igrani celovečerec, Žilnik je režiral, Godina je bil direktor fotografije, snemalec in montažer. Film na alegoričen način prikaže zgodbo udeležencev študentskih demonstracij, ki v želji, da bi spremenili svet, podprti s teksti mladega Karla Marxa vstopajo v vasi in tovarne ter "prebujajo" sodržavljane. Žilnik je bil pri obujanju spominov, polnem komičnih anekdot, jasen - za največji uspeh si z Godino nista štela, da je film zmagal na Berlinalu, temveč da sta si z njem nakopala sovraštvo vseh takratnih velikanov jugoslovanskega filma. Upor je, da s provokativnim filmom narediš korak naprej in presežeš stare generacije, sta se strinjala sogovornika.
Demonstracije v Jugoslaviji
Leta 1972 sta Godina in Žilnik združila moči pri filmu o študentskih demonstracijah v Jugoslaviji Kapital: svoboda ali strip, ki pa nikoli ni prišel v kinematografe. Večina posnetkov demonstracij, ki se tu pa tam pojavijo na televiziji, je prav iz tega filma, je spomnil Godina ter ob pri tem prišel na idejo za nov skupni projekt. Stare posnetke demonstracij bi z Žilnikom lahko zmontirala z novimi scenami; Žilnik je le prikimal in se nasmehnil.
Žilnikov filmski portret Dragice Srzentić
Žilnik je na festivalu predstavil tudi film Ena ženska, eno stoletje, filmski portret stoletnice Dragice Srzentić, ki je po nenavadnem spletu naključij prisostvovala nizu ključnih dogodkov, ki so oblikovali usodo Jugoslavije v obdobju pred in med drugo svetovno vojno ter po njej. Bila je partizanka, po informbiroju je več let preživela v zaporu kot administrativna kaznjenka. Poznala je vse ključne osebe takratne kulturo-družbene in tudi politične scene.
Protagonistka filma je nemudoma požela vse simpatije kinootoškega občinstva. Njen neverjeten spomin, dar govora, mestoma šaljiv pogled na zelo resne stvari, racionalnost in predvsem zvestoba sami sebi so Srzentićevo postavili na mesto izjemne pričevalke. Zgodovine ne potvarja, kot to zdaj počnejo številni, odkrito govori o upanju in nevarnosti komunizma, med snemanjem pa na 20 minut poprosi za pavzo - čas za cigareto. Na Žilnikovo "off the record" vprašanje, ki ji ga je zastavil med snemanjem, kaj jo ohranja v tako dobri kondiciji, je njegova portretiranka na njej lasten način odgovorila, da vino in kajenje.
Kot je ob koncu pogovora dejal Žilnik, potrebujemo takšne pričevalce. Zgodovine se ne da spreminjati, meni režiser, tako kot jo zdaj želijo v Sloveniji in Srbiji. Ve se, kakšna navodila so imeli partizani, medtem ko je zmagovita Rdeča armada prodirala proti Berlinu. Seveda so bile ob tem žrtve na strani tistih, ki so sodelovali z okupatorjem, toda kolikšne bi šele bile, če bi zmagal Hitler, ne nazadnje mi v tem trenutku ne bi govorili niti v slovenskem ali srbskem jeziku, je sklenil Žilnik.