Muzali se bomo ob posmehljivem klasiku Franu Milčinskem in ob aforističnih drobcih njegovega dunajskega sodobnika, kavarniškega literata Petra Altenberga. Manjkalo pa ne bo tudi resnobnejše in tehtnejše literature – na primer v poeziji Andrzeja Sosnowskega in Tomasa Tranströmerja.

Oče zdaj že več let ne zapusti udobja svoje sobe, mati pa udobja svoje krste.

Zadnji Literarni večer leta namenjamo Richardu Engländerju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam leta 1919 tudi umrl. Pod psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične prozne skice ter aforistične drobce, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega posebneža, bil je naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga nestanovitno življenje po hotelih, kavarnah in sanatorijih ni izčrpalo. Avtorica oddaje in prevajalka je Stana Anželj, interpreti Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, leta 2014 je oddajo režirala Ana Krauthaker.

Literarnega kritika serviramo največkrat popolnoma hladnega.

V oddaji Humoreska tega tedna boste na zadnji dan tega leta slišali nekaj duhovitih receptov, ki so bili leta 2001 objavljeni v reviji Primorska srečanja. Takrat so namreč razpisali natečaj za "najbolj duhovit recept za kar koli". Recept Ivana Malavašiča pomaga brezposelnim in lačnim, Maja Novak opisuje v sarkastični bravuri usodo ženske-slona, Marjana Remiaš v okroglem receptu svetuje, kako v pol ure pripraviti sladico za dve osebi, Bojan Nardin pa razkrije skrivnost, kako pripraviti okusnega literarnega kritika.

Besedila sta interpretirala dramska igralca Draga Potočnjak in Zvone Hribar, režirala je Elza Rituper.

Kuhinja, vsa v neredu. Neonska svetilka migota in se trudi, da bi zasijala. Pod oknom je pomivalno korito, zvrhano umazane posode. Koš za smeti je prepoln odpadkov, nedaleč proč stojijo prazne steklenice.

V Literarnem nokturnu ponujamo kuharski recept na način angleškega dramatika Harolda Pinterja: kako kot v gledališki igri pripraviti opečenec s sirom. Recept je vključen v knjigo Angleža Marka Cricka, ki je napisal recepte v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti – od Homerja prek Franza Kafke do Jorgeja Luisa Borgesa (Kafkova juha: popolna zgodovina svetovne književnosti v štirinajstih receptih, Vale-Novak, 2007). Ali kot beremo na zavihu knjige, ki jo je prevedel Miha Avanzo: "Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce."

Nobena reč pod milim nebom pač ni brez hibe – kakor je rekla kuharica, ki je namesto kisa ulila na solato bencin.

Fran Milčinski (1867–1932) je začel pisati prve humoristične črtice na prelomu stoletja, v njih je smešil slovensko malomeščanstvo, uradništvo, politične in kulturne razmere. Med vojnama je humoristično-satirične pripovedi objavljal pod psevdonimom Fridolin Žolna. Pričujoče besedilo je bilo objavljeno v zbirki podlistkov z naslovom Prešernove hlače – izhajali so med letoma 1925 in 1932 v Jutru in Slovenskem narodu.

Mineva skoraj sto let, odkar se je Fran Milčinski v duhovitem zapisu januarja 1928 obregnil ob avtorja zapisa o vseh najznamenitejših dogodkih, ki naj bi se tistega leta zgodili: poleg kriz in katastrof je ta avtor namreč napovedal samo en poštni rop.

Za zdaj nam noč obljublja, da ta plov ne pelje v dan
in da nas bo nekakšna zvezda v hipu dvignila v neznano.

Poljski pesnik Andrzej Sosnowski, rojen leta 1959 v Varšavi, velja za temnega in zahtevnega pesnika, za "izbranca jezika". Del svojega pisanja označuje za prozo, a je razlika s poezijo pogosto zanemarljiva, saj mnoge njegove pesmi iz posamičnih zbirk zahajajo na področja, ki jih lahko razumemo kot prozo, in nasprotno: njegova proza je močno prepletena s tonom, ki ga imamo za pesniškega. Osrednji motiv pesniških zbirk Andrzeja Sosnowskega so daljše "pesnitve", ki so za zbirke tudi temeljne. Ena takih je tudi pesnitev v dvojnih sekstinah Oceani, iz katere je izbran odlomek za Literarni nokturno. Pesnitev je prevedel Primož Čučnik, odlomke je leta 2017 interpretiral dramski igralec Milan Štefe.

Besneče ognjeno morje v vesolju
se na zemlji spremeni v božanje.
Odštevanje se je začelo.

Švedski pesnik Tomas Tranströmer (1931–2015) velja za klasika sodobne evropske poezije. Štiri leta pred smrtjo, leta 2011, je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Najbrž nobeno drugo ime sodobnega pesnika ni tako čist sinonim za preprost in lep, a hkrati kompleksen in humanističen pesniški izraz. Njegov po obsegu natančno pretehtan in po umetniški teži silovit opus z enakim navdušenjem prebirajo po vsem svetu. Oddajo je leta 2012 pripravil Aleš Šteger, prevajalki sta bili Maja Caserman in Mita Gustinčič Pahor, interpret je bil Branko Jordan, režiser pa Alen Jelen.

Literarni večer - Tomas Tranströmer: Velika uganka