Jezikom sta posvečeni dve od sedmih novih del. Frančiška Trobevšek Drobnak piše O raznolikosti in spreminjanju jezikov. V svojem novem delu razmišlja o živih in izumrlih jezikih sveta, o njihovem spreminjanju, prepletenosti z družbenim in kulturnim razvojem človeštva in sorodstvenih vezeh. Bralci bodo največ izvedeli o pidžinskih in kreolskih jezikih, na seznamu pa bodo lahko našli uradne in najbolj razširjene jezike ter na posebnem seznamu tudi 271 manj znanih jezikov.

Skubica zanima obsoška furlanščina
Po drugi strani se Mitja Skubic posveča le enemu jeziku - obsoški furlanščini, v kateri išče slovenske jezikovne prvine. V študiji Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini ga zanimajo še posebej vplivi zahodnoslovenskih govorov na območju, ki si ga že stoletja delijo slovanski in romanski naseljenci. Na slovenske vplive kaže predvsem besedje, ki opisuje poklice in zaposlitve, nekdaj rezervirane predvsem za Slovence, Skubic pa je slovanske vplive našel tudi v izrazih ljudskega izročila za jedi, oblačila, razvedrila, pesmi in plese.

Britanski avtorji v kontekstu
Za vse, ki jih zanima britanska kultura, še posebej pa književnost, je Nika Kocijančič Pokorn napisala delo British Literature: From Anglo-Saxons to Victorians, v kateri so predstavljeni temeljni avtorji in besedila od 7. stoletja naprej. Avtorica je književnike tudi umestila v zgodovinski in kulturni kontekst britanske družbe in tako pojasnila njihov pomen in vplive, zaradi katerih so njihova dela taka, kot so.

V Ljubljano so priletele čarovnice
Tisti, ki so jim ljubše nekoliko bolj mistične teme, pa bodo verjetno prej segli po monografiji Mirjam Mencej Coprnice so me nosile, ki čarovništvo predstavlja kot zapleten pojav. Mencejeva ga je vpela v socialne okoliščine časa in pojasnila, da se je v slovenski družbi pojavljalo več kategorij čarovnic, ki so imele zelo različne naloge.

Kaj lahko povedo nagrobniki
V preteklost pa sta se ozrla še dva avtorja knjig, ki so januarja izšle pri Knjigarni Filozofske fakultete. Blaž Podpečan je analiziral nagrobnike in na njihovi podlagi raziskal pojmovanje smrti ter razvoj čustvovanja in materialnih praks ohranjanja spomina na mrtve v kontekstu splošnega kulturnega in gospodarskega razvoja s krščanstvom zaznamovane družbe od zgodnjega novega veka do moderne dobe. V precep je vzel nagrobnike od 16. stoletja do druge svetovne vojne, ki so jih postavili v Spodnji Savinjski dolini, svoje izsledke pa prikazal v knjigi Nagrobnik, podoba živih.

Pogled v neolitik
V zborniku Documenta Praehistorica XXXIII pa je urednik Mihael Budja zbral neolitske študije, ki so bile predstavljene na 12. mednarodnem neolitskem seminarju Prehistoric Gene Flow and Cognitive (r)Evolution: Inferences on the Neolithisation of Eurasia, dodane pa so jim še razprave o mezolitskih in neolitskih kulturnih trajektorijah, kulturnih krajinah, poselitvenih vzorcih, socialnih strukturah, kognitivnih sistemih in ritualnih praksah.

Predlog za sonaravni urbani razvoj
Dušan Plut pa se v delu Mesta in sonaravni razvoj ukvarja z možnostmi za zmanjševanje vplivov mest na okolje in ovirami, ki spremljajo ta prizadevanja. Kot piše, bi morali prostorsko organizacijo mest prilagoditi naravnim razmeram, prostor in energijo varčneje rabiti, organizirati javni promet in smotrno ravnati z odpadki. Delo bo zanimivo za vse, ki se ukvarjajo z okolijsko problematiko, saj Plut v njem podaja predlog za sonaravni urbani razvoj Slovenije.