Razen prizorišča sejma je novost letošnje izdaje tudi premik v drugo polovico maja, s čimer želijo organizatorji ujeti predpoletno sezono kupovanja knjig. (In kaj v branje priporoča trojica slovenskih književnikov? Navdih za morebitne nakupe poiščite tukaj.)

V zadnjih letih so se Slovenski dnevi knjige veliko selili, iz parka Zvezda na Stritarjevo ulico, lani so gostovali v Atriju Pošte. Foto: BoBo
Dušan Šarotar na odprtju Slovenskih dnevov knjige. Foto: BoBo

Z besedami pesnika Tomaža Šalamuna v recitalu Človek naj bo sojen po sanjah, ki so ga izvedli Maja Gal Štromar, Jasna Žitnik in Andrej Marinčič, so pred Moderno galerijo v dežju prireditev tudi uradno odprli.

Vsak človek potrebuje ob sebi pet knjig Podpredsednik DSP Dušan Šarotar je v svojem nagovoru izpostavil lastno doživljanje tega, kaj naj bi bila knjiga. "V nekaterih knjigah se prepoznamo, četudi so bile napisane pred 1000 leti ali v času postmodernizma. Knjiga, torej jezik kot metoda za prenašanje pomena in predvsem smisla, je najpopolnejši izum človeštva. S knjigo segamo po človeških globinah in prestopamo vesoljne svetove."

Po njegovem mnenju je za mirno, navdihujoče življenje treba ves čas imeti ob sebi pet knjig, v katerih se lahko vsak hip prepoznaš. Tudi za ohranjanje ravnotežja sveta je po njegovih besedah potrebnih točno pet knjig.

"Če bi jih bilo več kot pet, bi znoreli, če bi jih bilo manj, bi se izgubil smisel. Sezname tistih petih ključnih naslovov, ki ohranjajo smisel, pa vedno sestavljajo bralci, kajti prav oni so tisti, ki se v pesniških podobah lahko edini prepoznajo," je dejal Šarotar. Po njegovih besedah je v vsako dobro knjigo vpisan začetek jezika: "Vedenje, ki je bilo že od nekdaj v nas, ampak se ga nismo še ovedeli."

Premik v maj (a vreme letos žal ostaja aprilsko)
Prejšnja leta so Slovenski dnevi knjige potekali aprila. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala programska vodja letošnje izdaje Gabriela Babnik, želijo s premikom v maj ujeti tudi tople majske večere z branji in srečevanji.

Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ki je producent Slovenskih dnevov knjige, kot svojo nalogo razume lovljenje ravnotežja med festivalskim in prodajnim delom ‒ so pa letos skušali čim bolj prisluhniti založnikom. Ker je njihovo vodilo, da so Slovenski dnevi knjige sejem avtorjev in založnikov, želijo obenem izpostaviti avtorje, ki ustvarjajo kakovostno slovensko literaturo, in hkrati založnikom omogočiti prodajni bazen.

Štirje kuratorji nabrali ustvarjalce z različnimi ozadji
Založnikom bodo na voljo stojnice v šotoru odprtega tipa. Ob sejemskem delu bo potekal bogat spremljevalni program, ki so ga soustvarjali štirje programski kustosi ‒ Svetlana Slapšak, Dimitrij Rupel, Hana Ostan Ožbolt in Ana Duša.

Tema letošnjih Slovenskih dnevov knjige so Prostori, ki jih zapuščamo. Kustosi Dimitrij Rupel, Svetlana Slapšak, Ana Duša in Hana Ostan Ožbolt jo bodo obravnavali z različnih vidikov. Foto: BoBo

Rupel je k sodelovanju povabil Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja, Svetlano Makarovič in Borisa A. Novaka, s katerimi se bo na DSP pogovarjal o Novi reviji, o tem, kako so jo kreirali ter potem zapuščali. Hana Ostan Ožbolt bo pripeljala kosovskega umetnika Dritona Selmanija, ki se sprašuje o ideji doma, nacionalnega prostora. Ana Duša bo sodelovala z mladimi, Svetlana Slapšak pa bo v Narodni galeriji s svojimi sogovorniki, bosanskima pesnicama ter srbskim literarnim kritikom, govorila o balkanskem nadrealizmu.

Zanimive lokacije v "kulturni soseski"
Dogodki bodo razen pred Moderno galerijo potekali še na Društvu slovenskih pisateljev (DSP), v Narodni galeriji in pravoslavni cerkvi, s čimer bodo povezali kulturno sosesko.

Organizatorji upajo, da bodo lokacijo pred Moderno galerijo, kjer bo postavljen tudi oder, ohranili vsaj naslednjih pet let. V zadnjih letih so se namreč veliko selili, iz parka Zvezda na Stritarjevo ulico, lani so gostovali v Atriju Pošte. Zdaj bi se radi ustalili na eni primarni lokaciji in dali ljudem čas, da se nanjo navadijo.

Gabriela Babnik na letošnjem odprtju Slovenskih dnevov knjige. Foto: BoBo

Geslo letošnjih dnevov knjige so Prostori, ki jih zapuščamo. Avtorji in avtorice se bodo spraševali, kaj se dogaja z jezikom, ko nekdo odide drugam, onstran svojih nacionalnih meja, in ali je dovolj, da poseljuje le internetni prostor, je napovedala Gabriela Babnik. Tu se porajajo tudi vprašanje nostalgije do zapuščenega prostora, eksistenčno vprašanje in vprašanje doma oziroma domovine.

Po besedah Gabriele Babnik si želijo, da bi stična točka, ki povezuje mesto s Tivolijem, ostala mesto sejma vsaj nadaljnjih pet let. Zaradi vremena pa bi bilo morda dobro premisliti o zamiku na še kasnejši čas.Foto: BoBo

"Ampak pisateljice in pisatelji, pesnice in pesniki smo, kakršni smo. Svoje življenje opisujemo, kakor ga živimo in vidimo. In včasih vztrajamo pri tem, da smo, kakršni hočemo biti. Naj pišemo o ljubezni ali o našem brezupnem prekarnem statusu. In seveda ni vse simbolično, kar pišemo," je dodala programska vodja.

Na temo prostora, tako kulturnega kot jezikovnega, so pisali tudi avtorji esejev, zbranih v knjigi, ki bo v sklopu festivala izšla pri založbi Umco. Povabilu DSP-ja so se med drugim odzvali Esad Babačić, Jan Krmelj in Muanis Sinanović.

Letošnje Slovenske dneve knjige je sicer napovedala že javna tribuna o založništvu na Slovenskem, ki jo je na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. aprila DSP pripravilo v Narodni galeriji.

V okviru sejma bodo v soboto podelili nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo preteklega leta po izboru slovenskih literarnih kritikov. Istega dne bo potekala tudi dobrodelna dražba ilustracij priznanih slovenskih slikarjev in ilustratorjev.

Začeli so se 24. Slovenski dnevi knjige
Kaj prinašajo Slovenski dnevi knjige?
Gost v studiu: založnik Samo Rugelj