Foto:
Foto:
Rudi Šeligo

Šeligova dela, opredeljena z literarno-teoretsko oznako reizem, so v petdesetih in šestdesetih letih prinesla v slovenski literarni prostor odločilne inovacije, tako s svojo nekonvencionalno tematiko kot z izjemnim in izvirnim slogom, kakršnega slovenska književnost do njegovega nastopa ni poznala.

Med bralci je bil pisatelj poznan predvsem zaradi dveh del: kratkega romana Triptih Agate Schwarzkobler in Izgubljenega svežnja, romana, za katerega je lani prejel osrednjo slovensko romaneskno nagrado, kresnika.

Šeligo pa je poleg romanov - v njegov romaneskni opus sodita še romana Demoni slavja in Rahel stik - napisal še celo vrsto novel in dram, med njimi Čarovnico iz Zgornje Davče, Lepo Vido, Svatbo, Ano, Volčji čas ljubezni.

Akademik in dobitnik Prešernove nagrade
Legendarni slovenski literat pa je napisal tudi številne teoretične spise o dramski umetnosti in
polemično sodeloval pri družbeno-političnih temah. Od junija 2001 je bil izredni član SAZU-ja, leta 1989 je prejel tudi Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela.

Med Reko, Kranjem in Ljubljano
Rudi Šeligo, rojen 14. maja leta 1935 na Sušaku pri Reki, je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in magistriral iz estetike. Leta 1962 se je zaposlil na Zavodu za preučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju, predaval pa je tudi na Visoki šoli za organizacijo dela.

Publicistika, urednikovanje in vodenje DSP-ja
Poleg predavateljskemu delu se je posvečal tudi publicistiki in urednikovanju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil glavni urednik Problemov in knjižne zbirke Znamenja pri založbi Obzorja v Mariboru ter sodeloval pri Novi reviji. Bil je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987-1991) in to v času, ko je le-to pomembno sodelovalo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju.

Šeligo je bil tudi med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in bil leta 1990 izvoljen za njenega poslanca v slovenski skupščini. V letih 1990-1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo, bil je predsednik Sveta RTV-ja Slovenije ter več let tudi predsednik Borštnikovega srečanja.