Razstavo, ki bo na ogled do 3. novembra, je odprl generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin.

Med drugim je na ogled postavljenih okoli 600 predmetov, del jih hrani Narodni muzej, del gradiva pa je izposojenega. Na razstavi so različne vire – arheološke, numizmatične, več kot sto pisnih virov, ki omenjajo Gutenwerd – postavili v kontekst.

Razstava pripoveduje o prebivalcih tega nekdanjega naselja na današnjem Šentjernejskem polju – kje so živeli, kakšne hiše so gradili, s čim so se preživljali, kaj vse so znali izdelovati, kakšne igre so se igrali. Govori pa tudi o pokrajini ob reki Krki in njenih urbanih naselbinah: Kostanjevica na Krki in Rudolfovo oziroma Novo mesto sta preživela do danes, medtem ko sta Gutenwerd in Kronovo skoraj utonila v pozabo.

Leta 1967 je ekipa takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani pod vodstvom arheologa Vinka Šribarja začela izkopavanja, ki so se nadaljevala še v 80. letih minulega stoletja. Pred tremi leti pa je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo tudi arhivski posnetki teh arheoloških izkopavanj, ki jih hrani Televizija Slovenija, pa tudi igrana filmska zgodba Gutenwerd – Izginulo mesto.

Po besedah vodje projekta v Narodnem muzeju Tomaža Nabergoja se je od Gutenwerda do danes ohranila samo cerkev, ki je sicer barokizirana. Objekt obdajajo kmetijska zemljišča, pod katerimi je še vedno pokopano naselje. Gutenwerd ni izjemen le zato, ker je danes pod njivami in travniki urbanistični načrt trga, ki ga želijo odkriti, ampak tudi zato, ker je to najbolje raziskano arheološko najdišče iz poznega srednjega veka na slovenskih tleh. Na razstavi želijo z drobci, ki so se ohranili, prikazati zgodbo vsakdanjika v srednjem veku, še dodaja Nabergoj.

Razstavo je oblikovala arhitektka Sanja Jurca Avci, ki opozarja, da so zaradi narave drobnega gradiva zasnovali prostorski kontekst. Tako rekoč poustvarili so srednjeveški ambient, kjer je nekdaj vrvelo od ljudi ter vključili rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dvojice tržnih stojnic.

Obiskovalci prve korake po razstavi uberejo skozi rekonstruirano srednjeveško hišo, a kot poudarja vodja projekta, so arheologi odkrili le temelje hiše, tako da gre pravzaprav za poskus rekonstrukcije. V hiši je med drugim rekonstrukcija žrmelj za ročno mletje žita. Med razstavnimi eksponati je tudi odlomek keramične posode z upodobitvijo človeškega obraza, ki so ga poimenovali Gerloh. Na ogled je denimo prav tako faksimile pisma freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tirolskemu o žalostni usodi Gutenwerda po napadu osmanskih Turkov v letu 1473.

"Čeprav so arheološke najdbe iz Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno povsem vsakdanjih in izdelanih iz manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu. Govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi," je ob razstavi zapisal Nabergoj.

Med arheološkimi izkopavanji na tem območju pa so naleteli tudi na predmete iz 16. in 17. stoletja, ki pričajo o tem, da se je tam območju tudi pozneje še nekaj dogajalo. "Najdišče je izjemno in zdaj približno vemo, kaj je bilo tam. Želimo pa si najti še več stvari, ki so ravno tako drobne, a pomembne," pravi Nabergoj.