"Kultura ni razkošje! Je temelj za razvoj družbe," je prepričan Aleksander Sokurov. Foto: EPA

Večkratno nagrajeni ruski režiser, dramaturg in snemalec Aleksander Sokurov, ki se je do danes najbolj proslavil z igranima filmoma Ruski zaklad in Faust, je znan kritik predsednika Vladimirja Putina. Svoj sklad Primer Inotnatsii (slov. Primer intonacije) je ustanovil leta 2013, da bi na ta način podprl mlade ruske filmske ustvarjalce.

Z njegovo podporo – tudi v obliki mentorstva – je nastalo več kratkih in celovečernih filmov, med katerimi je, denimo, tudi celovečerec Tesnota (slov. Bližina) leta 1991 rojenega Kantemirja Balagova, s katerim je pred dvema letoma na festivalu v Cannesu prejel mednarodno nagrado kritikov v kategoriji Un Certain Regard.

V nemilosti ruskega ministrstva za kulturo
Vendar ne glede na uspešnost stvaritev, ki jih je omogočil, Sokurov sklad trpi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in je tako rekoč padel v nemilost ruskega ministrstva za kulturo, poroča Hollywood Reporter. Tako je med drugim policija v Sankt Peterburgu lani sprožila preiskavo te organizacije na podlagi obtožnice, da Sokurov zlorablja sredstva, namenjena filmski produkciji. Vendar v preiskavi niso odkrili nobenih dokazov o očitanih mu nepravilnostih.

Sorodna novica V Rusiji zaprt ukrajinski režiser Oleg Sencov ovenčan z nagrado saharov

Niso bili redki, ki menijo, da je preiskava pravzaprav napad na filmarja zaradi njegovih stalnih in glasnih kritik ruskega predsednika Putina. Sokurov je med drugim večkrat pozval k izpustitvi ukrajinskega režiserja Olega Sencova, ki v Rusiji prestaja 20-letno zaporno kazen zaradi obtožb terorizma.

Kot je Sokurov povedal za rusko neodvisno tiskovno agencijo Interfax, sta "neprijaznost in agresivnost" ruskega ministrstva za kulturo, ki sta usmerjeni nanj osebno, onemogočili nadaljnji obstoj njegovega sklada.

Leta 1999 je Slovenska kinoteka v sklopu retrospektive kontroverznih mojstrovin povojnega ruskega filma organizirala krajšo predstavitev filmov Sokurova. Nekaj njegovih stvaritev je bilo skozi leta mogoče videti tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu (Liffe), Moloh, Ruski zaklad in Frankofonija pa so bili v Sloveniji na ogled tudi v redni kinematografski distribuciji. Foto: EPA
Leta 1999 je Slovenska kinoteka v sklopu retrospektive kontroverznih mojstrovin povojnega ruskega filma organizirala krajšo predstavitev filmov Sokurova. Nekaj njegovih stvaritev je bilo skozi leta mogoče videti tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu (Liffe), Moloh, Ruski zaklad in Frankofonija pa so bili v Sloveniji na ogled tudi v redni kinematografski distribuciji. Foto: EPA

Zavezanost humanističnim vrednotam
Leta 1951 v Sibiriji rojeni Aleksander Sokurov v svet filma vstopi z dokumentarci. Do danes se je podpisal tudi pod režijo več kot 20 dokumentarnih stvaritev, v preteklosti pa so sovjetske oblasti prepovedale številna njegova dela. Med njegovimi igranimi filmi je najbolj znana zgodovinska drama Ruski zaklad, ki jo je leta 2002 posnel v umetnostnem muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu v enem samem kadru.

Sokurov na beneškem filmskem festivalu. Foto: EPA
Sokurov na beneškem filmskem festivalu. Foto: EPA

Poleg Ruskega zaklada izstopa tudi film Faust iz leta 2011, ki mu je na beneškem festivalu prinesel zlatega leva za najboljši film in nagrado ceha ruskih filmskih kritikov.

Pred dvema letoma ga je Evropska filmska akademija ovenčala še z evropsko filmsko nagrado za življenjsko delo. Pri tem so poudarili njegovo zavezanost svobodi umetnosti in humanističnim vrednotam ter dejstvo, da velja za pomemben in navdihujoč glas v evropskem filmu. Sicer pa je Sokurov tudi zaradi svojega statusa enega izmed najbolj znanih ruskih režiserjev že dolgo trn v peti ruskim oblastem.