Sorodna novica 25 let od poboja v Srebrenici je sporočilo enako: zločin se ne sme ponoviti

Tradicionalne porcelanaste skodelice so del razstave Kje hodiš (Što te nema / Where Have You Been), ki jo je v Bosni rojena umetnica Aida Šehović prvič postavila leta 2006. Od takrat z razstavo potuje po svetu in jo vsako leto na obletnico pokola postavi v drugi državi. Točno 25 let po najhujšem vojnem zločinu v Evropi po koncu druge svetovne vojne je postavitev pripeljala na kraj, ki jo je navdahnil.

"To je kraj, kamor spadajo. Tukaj bodo tudi ostale," je o potujočih skodelicah za tiskovno agencijo Reuters povedala Aida Šehović, ki je med vojno v Bosni domovino zapustila kot begunka. Danes je v zgodnjih štiridesetih, inštalacija pa se je leta 2006 v Sarajevu rodila iz 923 "izvirnih" skodelic. Bile so donacija žensk iz Srebrenice, ki so v pokolu izgubile bližnje.

V naslednjih letih je projekt rasel: umetnica je zbirala tradicionalne skodelice za bosansko kavo in pa ljudske verze, ki ponazarjajo občutke izgube in ohranjanja spomina. Muslimanke, ki so ušle poboju v Srebrenici, so te občutke podoživljale vsak dan med pripravljanjem jutranje kave.

Medtem ko so prostovoljci na jasi ob spominskem centru v Srebrenici v petek razpostavljali morje "fildžanov" (tradicionalnih skodelic), je objokan možak šest skodelic napolnil s kavo v spomin na šest sorodnikov, ki jih je izgubil pred četrt stoletja. V bližnji stavbi so medtem čakale krste z ostanki devetih na novo identificiranih žrtev pokola. Na bližnjem pokopališču, kjer nagrobniki označujejo poslednja počivališča 6643 drugih žrtev, so jih pokopali v soboto. Ostankov več kot tisoč žrtev še do danes niso našli oz. identificirali.

Aida Šehović je v preteklosti 11. julija skodelice postavljala na mestnih trgih tako v Evropi kot v ZDA. Bosansko kavo je vsakokrat skuhala na samem kraju razstave. Število skodelic je raslo s pomočjo donacij bosanske diaspore in mimoidočih. Nove je nehala dodajati, ko je dosegla število znanih žrtev pokola.

Sorodna novica Janez Janša s tvitom o Srebrenici sprožil val odzivov

Najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni
Srebrenico so aprila leta 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V Srebrenico se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne Bosne in Hercegovine. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija.

Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN-a je bil nastanjen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v oporišče ZN-a, so predali Srbom. V genocidu v Srebrenici je bilo tako po podatkih spominskega centra Potočari ubitih več kot 8.000 ljudi.