Prešernov dan 8. februarja, na obletnico smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je osrednji slovenski kulturni praznik. Prvič so praznik zaznamovali leta 1945, od leta 1991 pa ga praznujemo kot državni praznik in dela prost dan.

Več kot tretjina kulturnikov je samozaposlenih
V kulturi je po podatkih iz oktobra 2018 delovalo 14.861 oseb, od tega jih je bilo nekaj več od 36 odstotkov samozaposlenih. Med petimi najpogostejšimi poklici s področja kulture so novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, bibliotekarji in dokumentalisti, tehniki operaterji ter glasbeniki, pevci in skladatelji. Sicer je med kulturniki 57 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških.

Sorodna novica V Sloveniji ne živi več noben France Prešeren

Kultura prispeva 1 odstotek k BDP-ju
Država je v letu 2017, za katerega so na razpolago zadnje statistike, za kulturo skupno namenila več kot 410 milijonov evrov. Sredstva so bila namenjena za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva.

Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, pa je v letu 2017 znašal en odstotek. "Za primerjavo: to je v povprečju nekaj več kot polovica prispevka slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP-ju (1,7 odstotka)," so navedli pri statističnem uradu.

Se bo gibanje počasi obrnilo?
Pred letošnjim in lanskim letom so sredstva za kulturo padala. Na uradu so opravili analizo celotnih izdatkov države za kulturo med letoma 2010 in 2017 ter ugotovili, da so ti izdatki leta 2010 znašali 235 evrov na prebivalca, do leta 2017 pa so padli na 199 evrov na prebivalca.